06.07.2011 Avtor: TV Slovenija

V Odmevih o aktualnih zadevah

"Ni nam vseeno za levo sredino, zato vztrajamo," je v Odmevih zatrdila predsednica LDS-a Katarina Kresal. Dejala je, da si je koalicija zadala nekaj ciljev, ki jih želi izpeljati.

http://www.rtvslo.si/slovenija/kresalova-prihajamo-v-cas-velikih-besed-in-velikih-obljub/261420

TV SLOVENIJA 1, 06. 07. 2011, ODMEVI, 22:13

IGOR E. BERGANT: No, največji vladni stranki, Socialnim demokratom, je ostala zvesta le Liberalna demokracija Slovenije, najmanjša partnerica prvotne koalicije. V zdajšnjih okoliščinah se zdi težko verjetno, da bi stranke leve sredine na naslednjih volitvah zmagale, tako kot so bile uspešne leta 2008. Zato ni presenetljivo, da prav zdaj civilnodružbene skupine, ki so blizu levemu političnemu taboru, vse glasneje poudarjajo potrebo, ne le po novi levosredinski alternativi, ampak, kot ugotavlja avtor naslednjega prispevka Matej Hlebš, tudi po večjem vplivu državljanov na politično odločanje.
MATEJ HLEBŠ: Ko je levi trojček jeseni 2008 s podporo župana Jankovića in nekdanjega predsednika Kučana osvojil vladno palačo, je bilo še vse videti v najlepšem redu. A že kmalu zatem so se začele pojavljati razpoke. Spori zaradi kadrovanja, razhajanja na področju energetike, bančništva in gradbeništva, različna stališča glede prodaje državnega premoženja, da omenimo le nekaj teh razpok, ki so prejšnji teden botrovale odhodu Zaresa iz koalicije.
BORUT PAHOR (predsednik vlade): Dejstvo je, da smo se razšli politično in da so med nami razlike. Če stranka Zares ni znala najti z mojo stranko in mojo politiko dovolj skupnih točk, da bi ostali, ob razlikah, ki so v koalicijskih vladah, skupaj, s kom bodo sodelovali v prihodnji vladi?
HLEBŠ: A tudi znotraj Zaresa so bila trenja očitno tako močna, da se poslanca Trofenik in Posedel nista več videla v stranki. Ali njun izstop napoveduje tudi razpad Zaresa?
FRANCO JURI (Zares): Absolutno ne. Nasprotno, sedem poslancev, ki ostaja v poslanski skupini, je zagotovilo, da nimajo nobenega namena zapustiti naše poslanske skupine.
HLEBŠ: Darko Štrajn z Liberalne akademije tako o prihodnosti politične levice.
DR. DARKO ŠTRAJN (Liberalna akademija): Jaz si v tem trenutku mislim, da ni realnih možnosti, da bi v sedanji formi to, kar imenujemo pri nas levica, obnovilo zaupanje tako daleč, da bi lahko zmagalo na volitvah. Torej edina možnost, ki obstaja, je neke vrste vznik nečesa novega, reinvencija, skratka sprememba političnega diskurza, večja naslonitev na civilno družbo.
HLEBŠ: Da mora civilna družba v politiki postati vplivnejša, so se danes strinjali tudi sogovorniki na okrogli mizi, ki jo je priredila Zveza za voljo ljudstva. Po besedah Andraža Terška bi to lahko dosegli le, če bi predstavniki politične elite nemudoma in za vedno zapustili politiko.
DR. ANDRAŽ TERŠEK (ustavni pravnik): Da to zapustili s sramom, da bi to zapustili mnogi med njimi tudi tako, da bi doživeli soočenje s kaznovalnimi mehanizmi, s kazenskimi pregoni in tako naprej. Če sami v sebi ne prepoznajo, in seveda ne bodo prepoznali te etične drže, da bi se sami odpovedali oblasti, jih je treba zamenjati, tudi s prisilo, če je potrebno. Lahko tudi tako, da se vstopi v njihove pisarne, v njihove sobane, in se jih z rokami odnese na cesto.
HLEBŠ: Kdo konkretno bi potem zapolnil naglo izpraznjeni politični prostor, pa tudi Teršek ni pojasnil.
BERGANT: No, v studiu pa zdaj pozdravljam predsednico Liberalne demokracije Slovenije in notranjo ministrico Katarino Kresal. Dober večer.
KATARINA KRESAL (predsednica LDS-a): Dober večer.
BERGANT: Zdaj, predsednika vlade ste podprli pri, tako ste rekli, nadzorovanem prehodu na predčasne volitve. Zdaj, zdi se, da rebalans proračuna pravzaprav edini cilj vlade, oziroma tega, kar je od nje ostalo. Kako pa je s pripravami na volitve?
KRESAL: No, mogoče samo glede na vaš uvoden stavek; mi smo začeli pogovore pred tem, da bi morda uspeli postaviti novo vlado. To je bil originalen predlog Liberalne demokracije, zdelo se nam je prav, da naredimo ta korak. No, pri tem seveda rabiš podporo največje stranke v koaliciji, pri njih tega soglasja ni bilo. Enako naslednji logični korak, glede na to, da se zavedamo, da ni vse v redu, poskušamo nekako kontrolirano, umirjeno, s trezno glavo priti do predčasnih volitev. In to je bil ta dogovor med nama. Seveda ne gre samo za rebalans. Ta koalicija je si zadala nekaj glavnih ciljev, ki jih želi sprejeti. Eden od teh je tudi boj proti gospodarskemu kriminalu. Desetletja ni bilo narejeno toliko, kot je bilo narejeno v tem mandatu. In ravno nekaj ključnih zakonov, ki jih delajo ravno ministrstva, ki jih vodi LDS, pravosodje in notranje zadeve, je zdaj v parlamentarni obravnavi. Če bi zdaj naenkrat vse razpustili, bi se vse razpustilo, od tega nič ne bi bilo. So pa to zakoni, ki jih ljudje željno pričakujejo, ker bodo utrdili pravno državo in mogoče naredili ta pregon gospodarskega kriminala tudi bolj učinkovit. In to, ti dve zadevi, finančna konsolidacija in pa sprejem teh ukrepov, ki so nujni za ljudi in za državo, je tisto, kar je treba izpeljati do konca.
BERGANT: No, gospa Kresal, ta vlada nima zelo veliko podpore v Državnem zboru. Veliko pričakujete, tudi čas ni vaš zaveznik… Kako mislite sploh to doseči?
KRESAL: Vlada morda res nima podpore med ljudmi, situacija v parlamentu je nekoliko drugačna. Resda zdaj smo manjšinska vlada in išče se soglasje od zakona do zakona, je pa zanimivo, v času, ko se je – tik pred in tik po pokojninski reformi, padlem referendumu, ko se je govorilo, da smo v najhujši krizi, je vlada sprejela celo vrsto zakonov in ukrepov, marsikaterega, tudi s področja pravosodja, celo brez glasu proti. In danes, zanimivo, je bilo – sicer ste vsi mediji to spregledali, kar se mi je zdelo zanimivo – so praktično vsi poslanci bivše koalicije, naše koalicije, torej štirih strank in še nepovezani poslanci, predstavili zakon o zasegu premoženja, ki ga je podprlo in dopolnilo tudi Ministrstvo za pravosodje in ki gre zdaj v obravnavo. Torej, če imaš dobre projekte, in to kar je še ostalo za sprejeti, so dobri projekti, verjamem, da bomo znali dobiti podporo, ki bo šla preko formalne manjšinske vlade.
BERGANT: Kar pa je zanimivo, in tudi malo nenavadno, vlada je manjšinska, nekateri ministri so odšli, LDS pa je ostal pri dveh ministrih. Zakaj? Na tak način morda želite, tako se pač lahko to razume tudi, želite malce omejiti vašo odgovornost za delovanje te manjšinske vlade?
KRESAL: Oh, mi ne bežimo pred nikakršno odgovornostjo. Če bi bežali, potem bi se skrili v opoziciji. Mi smo šli v koalicijsko vlado, nobena koalicijska vlada ni homogena, nobena ni enostavna. Tudi nismo v neki vladi zato, ker bi se imeli radi, ampak enostavno, ker smo se zavezali sprejeti in izpeljati določen program. LDS v tej vladi izključno pelje svoj program, ki se nanaša na funkcioniranje pravne države, na pregon gospodarskega kriminala. In to delamo brez problema, imamo podporo koalicijskih partnerjev. Te zadeve peljemo dalje in kompetentno lahko vodiš in odgovarjaš za neko ministrstvo, če si pač ga imel od začetka do konca mandata. Mi smo prevzeli odgovornost za ta del, recimo, upravljanja države. Tudi korelira s procentom, ki smo ga dobili na volitvah. Mi nismo dobili 20 procentov, ampak 5 procentov, zato imamo dve ministrstvi in ti dve ministrstvi bomo odpeljali do konca tega mandata odgovorno in uresničili obljube, ki smo jih dali ljudem.
BERGANT: Eno je pravosodje, drugo je vaše, notranje. Zdaj, precej prahu v javnosti je dvignil predlog vladnega zakona, oziroma vladni zakon, ki mora seveda še v Državni zbor, o dodatkih za policijske plače. Zdaj, človek bi lahko to razumel tudi tako, da je to, recimo, bil eden izmed vaših pogojev za obstanek v tej manjšinski koaliciji?
KRESAL: Ne, nobenih pogojev nismo postavljali. Če želiš sodelovati, moraš na nekih normalnih temeljih, ki se nanašajo na program. Ta zakonodaja, ki gre zdaj v, je šla v parlamentarno proceduro, to sta dva zakona, zakon o delu policije in pa o organizaciji policije, je zakonodaja, ki se je pripravljala dve leti ob zelo širokem sodelovanju stroke, zelo širokem strokovnem konsenzu in je naraven tok stvari, da takega zakona ne moreš sprejeti čez noč. Prišel je naprej enostavno, ker je zdaj prišel na vrsto. Je dober, oba sta dobra in stojim za njima in mislim, da je najmanj, kar našim policistom in policistkam lahko damo po dvajsetih letih, da jih končno izenačimo z nekaterimi drugimi poklici, ki so pa te dodatke, roko na srce, imeli že vrsto let.
BERGANT: Ja, z vsem dolžnim spoštovanjem, ampak tudi v sindikatih javnega sektorja, ki načeloma podpirajo, vsebinsko podpirajo ta zakona, je pa način, kako naj bi do teh dodatkov prišli, pa zelo sporen. Zdaj, to bi lahko razumeli tudi tako, da ste naslednji vladi, ki morda, verjetno, ne bo vaša, v bistvu precej pomešali štrene, ko gre za razmerje v zelo občutljivem javnem sektorju.
KRESAL: Ne, prav čisto nič nismo pomešali. Te dodatke smo uredili v specifični zakonodaji, tako, kot je bilo to v Sloveniji do zdaj urejeno. Namreč, za vojake in v določenem delu za carinike in paznike, je to urejeno v zakonu o obrambi, v zakonu o službi Slovenske vojske, v zakonu o carinski službi in zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij. Isti dodatek, z istimi imeni, z isto višino dodatka. To, kar smo mi naredili, smo samo za policiste, ki pa mislim, da si takšne dodatke zaslužijo, saj vemo, kakšno je njihovo delo, danes to uredili. Zakaj tega niso prej uredili dvajset let, me čudi, sem začudena, ampak mi smo to naredili. Stojimo za to spremembo in kako lahko nekdo reče, da to ruši splošen sistem, v katerem funkcionirajo sicer plače javnih uslužbencev, če je bilo pa leta to urejeno tudi v ostalih zakonih? Potem so že tisti zakoni zrušili sistem. Očitno ne. Ne gre za rušenje sistema, gre za vzpostavitev stanja, ki bi moralo biti vzpostavljeno že leta nazaj.
BERGANT: Je pa seveda odvisno od tega, kakšne bodo javne finance, recimo, leta 2014, ko naj bi ti zakoni, ta zakona prišla v veljavo.
KRESAL: Samo da pogledamo, o kakšnih dimenzijah govorimo. Mi se seveda zavedamo, da je gospodarska kriza in da nekatere stvari ne gredo takoj, zato bo glavna finančna posledica stopila v veljavo čez tri leta. Takrat, na to so vezani praktično vsi ukrepi, tudi usklajevanje plač. Dogovori s sindikati so šli takrat, ko smo predvidevali, da se bo popravila gospodarska rast, naj bi ti ukrepi stopili v življenje, mi smo pač ocenili, da je to leto 2014. Ta ukrep bo vreden dobre 3 milijone evrov in da bomo vedeli, kakšna dimenzija to je, bi želela opozoriti, da je samo za plače na Ministrstvu za notranje zadeve, ki je največje ministrstvo v državi, skoraj 11 tisoč ljudi ima, je namenjenih skoraj 280 milijonov evrov. In 3 milijone je pač res minimum od minimuma, kar gre potem policistom in policistkam, ki delajo zelo težko delo.
BERGANT: Na koncu še vprašanje o stanju v levi sredini, kamor uvrščajo tudi vašo stranko. Zdaj to stanje izgleda precej klavrno. Kje vidite vi rešitev, recimo temu, levega pola, ki je bil uspešen na zadnjih volitvah?
KRESAL: Zakaj tudi vztrajamo, zakaj ne želimo se podvreči neki splošni histeriji, se skriti v kot, je to, da nam ni vseeno za levo sredino. Enostavno neka politika, ki temelji na odprtosti, na svobodi, na posamezniku kot takem in na državi, ki te pusti pri miru, ki ti pomaga takrat, ko si ne moreš pomagati sam, je politika, ki jaz verjamem, da je dobra za Slovenijo. Ne pristajam na ozkoglednost, ne pristajam na neko konservativnost, še manj na kakšno zelo veliko ozkosrčnost. Jaz si take politike ne želim, zato menim, da se je vredno boriti za levo sredino, kamor verjamem, da paše tudi Liberalna demokracija Slovenije. In prej ste nekako tako, preroško, rekli, da nam bolj slabo kaže in kaj sploh še lahko pričakujemo. Ja, tisti, ki se vnaprej vda, res nikoli ne bo nič dosegel. Nikoli se ne smeš vdati vnaprej. Jaz verjamem, da stanje, takšno kot je danes, ne predeterminira ničesar. Vse je mogoče. Jaz verjamem, da na koncu, ko bodo ljudje ocenjevali koga voliti, bodo ocenjevali po dejanjih. Prej sem poslušala gospoda Janšo, ki je razlagal, kakšen bo njihov program. Prihajamo v čas velikih obljub in velikih besed. Ne bo SDS edina, ki bo ponujala formulo, čarobno formulo zmage, tudi kdo drug jo bo. Ampak v resnici je bolj primerno soditi politike in politiko po dejanjih, ne po besedah. In če bodo Liberalno demokracijo sodili po dejanjih, verjamem, da se mi ni treba ničesar bati.
BERGANT: Gospa Kresal, na koncu še eno vprašanje. Prišli ste v politiko kot nov obraz, vaš nekdanji koalicijski partner Zares je napovedoval novo politiko, ampak zdi se, da so se te nove stvari zelo hitro izpele. Zdaj, to je kar slab obet za morebitne nove obraze, še nove obraze v slovenski politiki.
KRESAL: To je tako, če je novost samo v formi in v besedah, zato jaz govorim o vsebini. Obraz, ne da bi bil na eni zelo premišljeni glavi, ki pretehta svoje odločitve, ki ima izkušnje, pač nič ne pomeni. Zato neko nasilno novačenje novih ljudi, samo zato, da bodo novi, ne bo nič prineslo. Marsikdo ne tej politični sceni je izkušen, premišljen, ga je treba poslušati, zna veliko. Ne da se kar vseh metati v isti koš. In to pavšalno iskanje nečesa novega, kar bomo resetirali vse, kar obstaja in postavili nekaj novega… Saj imate prav, Zares je tipičen primer tega, kaj je, če preveč staviš na novo, ne pa na to, da je za besedami tudi realna želja spreminjati stvari na bolje, realne vrednote, pa tudi realna vera, da je to, kar govoriš, tudi tisto, kar boš naredil. In to, kar Slovenija rabi, je enostavno, da se vsi skupaj majčkeno pomirimo, preveč hude krvi je. Treba se je začeti pogovarjati o vsebinah, jaz pogrešam malo več dostojnosti, tudi malo več nekega kolegialnega odnosa, ne glede na to, a smo opozicija ali pozicija, preveč je hudih besed in to hitro pripelje v kontraproduktivnost. Mi pa rabimo učinkovito politiko.
BERGANT: Gospa Kresal, nočem biti nedostojen, ampak čas najinega pogovora se je iztekel.
KRESAL: Škoda. Hitro je bilo.
BERGANT: Hvala lepa za pogovor.