Pogledi Slovenije: Družinski zakonik
Gostja v oddaji: Katarina Kresal
Posnetek oddaje si lahko ogledate tukaj.
UROŠ SLAK: Katarina Kresal, Ljudmila Novak, Majda Potrata, Tadej Strehovec, Ljubica Marjanovič Umek, Bogdan Žorž, Majda Černič Istenič nocoj v Pogledih Slovenije. Dober večer. Čez slabih 14 dni bo parlament odločal o družinskem zakoniku, ki lahko korenito spremeni dozdajšnje pojmovanje družine. Stranka SDS je pri svojem spornem predlogu o obvezni registraciji zunajzakonske skupnosti stopila korak nazaj. A tudi nov predlog o prostovoljnem registriranju vzbuja pri delu javnosti nemalo pomislekov. Po vladnem predlogu družina ne bo več le skupnost moškega, ženske in otrok, temveč bodo družine lahko zelo različne. Po mnenju nasprotnikov pa to skozi mala vrata prinaša možnost posvojitve otrok tudi istospolnim partnerjem. Če bo takšen zakon sprejet, nasprotniki že napovedujejo referendum. Gre za spopad dveh konceptov, vrednot in življenjskih slogov. Kakšna bo torej slovenska družina v prihodnje. Nataša Markovič.
NATAŠA MARKOVIČ: Med srednjeveškimi rokopisi, oratoriji, spisi in 300 let starimi knjigami medicine, dr. Franc Šuštar pokaže tudi knjige rimskega prava. Poudarek na rimskih vrednotah je naredilo Rim močan in temeljna celica rimske družbe je prav družina. Katoliška cerkev zvezo moža in žene, to pogodbo okrona z zakramentom in ta je pomemben, pripoveduje dr. Šuštar, saj prinaša trdnost, jasnost in red.
Msgr. dr. FRANC ŠUŠTAR: Poroka med enim možem in eno ženo se mi zdi, da je zelo pomembna ustanova, tako za posameznega človeka, za družbo pa tudi za celo človeštvo. Zdi se mi tako, da tako mislim, da smo ljudje tako narejeni, tako ustvarjeni, da se mož in žena dopolnjujeta in mož in žena v skupni zvezi sta tudi najbolj primeren prostor za svoje otroke.
MARKOVIČ: To sta Andreja in Klemen Keršmanc in njuna dva sinova. Najprej sta se zaročila, manj kot leto dni kasneje sta si nadela prstane in prav te dni praznujeta tretjo obletnico poroke. Prvi se jima je rodil zdaj dve letni Leon, pred nekaj tedni še Luka. In ko s prsti brskata po poročnih fotografijah se dramijo spomini zakaj je pomembna večna zaobljuba.
ANDREJA KERŠMANC: Tista zavest je pa prišla, da sva v najinem odnosu tako daleč, da si upava reči imava se rada, ostala bova skupaj. In to se mi zdi, da, s tem sva živela in s tem je, sta živeli tudi obe družini in zato je bilo lepo, to sva čutila.
MARKOVIČ: In to je tradicionalna slovenska družina zapisana v veljavni družinski zakonodaji. Je skupnost Andreje, Klemna in njunih otrok. A življenje prinaša tudi drugačne družine. Poznamo jih tudi iz sveta slavnih. Te so lahko posvojiteljske, eno starševske ali rejniške. In te so prav zdaj vključene v novem predlogu, pove Andreja Černak Meglič.
ANDREJA ČERNAK MEGLIČ (SD): Definicija družine je bila pač opredeljena v izvorni različici zakona, ki smo jo obravnavali na odboru in sicer gre za sodobno definicijo družine, ki jo mimogrede kot svojo sprejema tudi organizacija Združenih narodov. Seveda pa upošteva realnost tega trenutka, ki govori o temu, da pač družina se spreminja, da imamo več tipov družin in da življenje pač prinaša svoje zgodbe.
MARKOVIČ: To sta Tadej Majhnič in Nuška Grošelj in danes deset mesečni Vid. Nista poročena, o poroki pač nista razmišljala.
NUŠKA GROŠELJ: Ja v bistvu nikoli se sploh nisva pogovarjala, da bi se sploh poročila. Že ko sva bila sama, brez otročka, se, sploh se nisva pogovarjala pač o poroki, tako, da pač nam je čisto luštno takole.
MARKOVIČ: Po sprejetem amandmaju bi rojstvo Vida spremenilo njun status v zunajzakonskega. Predlog zakonika namreč predvideva, da sta moški in ženska v zunajzakonski zvezi, če svojo svobodno voljo po skupnem življenju izrazita s podpisom pred državnim organom ali če se jima v času takšne življenjske skupnosti rodi otrok.
TADEJ MAJHNIČ: Mislim pa, da je to nekak prisila organa v bistvu v tvojo svobodno odločitev.
MARKOVIČ: Tadej in Nuška bi bila tako zunajzakonska skupnost, razlaga pravni strokovnjak dr. Rok Lampe.
Dr. ROK LAMPE (pravni strokovnjak Gea College): Kolikor se da razumeti v bistvu bi zunajzakonska skupnost torej pridobila neki pravni efekt, pravni učinek šele takrat kadar bi bila registrirana. Se pravi partnerja bi tu nekako spravilo v dilemo ali se naj torej sklene ta zakonska zveza, ali pa se naj registrirata kot zunajzakonska skupnost. To je mogoče eden izmed bi rekel nekih mogoče metod ali pa poskusov, da bi se s tem ohranjale skupnosti skupaj, kar bi potem posledično privedlo k nataliteti.
MARKOVIČ: Nataliteti tistega časa, ko je bil komunizem v Sloveniji na vrhuncu, ko Pepel in kri nastopijo na pesmi Evrovizije in ko zleknjeni pred televizorji gledamo Sylvestra Stallona v filmu Rocky. To je leto 1976, čas nastanka družinskega zakonika, ki ga spreminjamo prav te dni v državnem zboru. Okruški nekdanjega časa pa ostajajo v državnem zboru. Smo priča spopadu dveh ideologij, ki razpravo v drugem branju zavlečejo na kar 60 ur. V Sloveniji se začnejo razprave in okrogle mize. Vsak ima kaj povedati o družinskem zakoniku, mnenja se krešejo. Ureditev iz leta 1976 je bila napredna, saj zunajzakonsko in zakonsko zvezo izenači. Medtem ko nov amandma tiste, ki nimajo otrok diskriminira. Predlog namreč ne zaščiti socialno šibkega partnerja, ki mu po veljavni zakonodaji na primer premoženje pripada, razlaga dr. Lampe.
Dr. LAMPE: Zamislimo si to, se pravi ta šibkejši nima te zaščite. Nikogar seveda pa ne moremo prisilit, kakor tudi ta šibkejši partner verjetno ne more tega močnejšega ekonomsko kakorkoli socialno močnejšega prisiliti, da bi sklenil torej to registracijo zunajzakonske skupnosti. In zato je ta obstoječa rešitev ravno primerna, ker kljub temu, da se nista odločila za formalizacijo, torej njunega razmerja privede torej do istega učinka kot če bi se. Zaradi tega je torej pripravljena nekako v tej smeri, da ščiti torej vidite partnerja, ki pa ni bil v formalno sklenjeni skupnosti.
MARKOVIČ: Poleg tega se v predlogu zunajzakonske zveze najde še nekaj nesprejemljivih predlogov. Vzpostavljata se namreč dva vzporedna postopka torej poroka in registracija. Prav tako se vzpostavi legalna bigamija pri tistih, ki bi imeli otroke z dvema različnima partnerjema, saj se tako znajdeta v dveh zunajzakonskih skupnostih. Predlog pa tudi ne doreče, kaj je z deregistracijo tistih, ki bi preprosto šli narazen. A čeprav bi stranke nekdaj sklenjene in pred mesecem skrhane koalicije, amandmaje in predloge lahko zavrnile, pa so ti sprejeti zaradi igrivosti upokojencev, ki naj bi narobe glasovali.
Dr. PAVEL GANTAR (predsednik Državnega zbora): Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Je sprejet? Pardon, pardon ugotavljam, da je amandma sprejet, se opravičujem.
KARL ERJAVEC (predsednik DeSUS-a): No to je tista žlehtna pomota.
MARKOVIČ: DeSUS bo naslednjič vlado podprl. Je pa opozicija predloge že popravila in pripravlja nov amandma. SDS, SLS in SNS so očitno spoznali, da predlogi o zunajzakonski skupnosti ne bi obstali, saj se kar 52 % otrok rodi v zunajzakonski skupnosti. In bi tako naleteli na odpor svojih volivcev. Tako so zdaj amandma popravili. Zunajzakonska skupnost ostaja dlje trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske v kolikor pa želita, da pravni učinki zunajzakonske skupnosti nastopijo takoj, pa to lahko naredita s podpisom pred državnim organom ali pred notarjem. Osebno izrazita svobodno voljo po skupnem življenju.
SLAK: Seveda smo v studio povabili tudi ključno predlagateljico spornega dopolnila, ki je močno razburkala slovensko javnost, največjo opozicijsko stranko SDS, a so nam iz stranke Janeza Janše sporočili, da se nihče od 27 poslancev, ki so predlagali in potem v parlamentu v večini glasovali za registracijo zunajzakonske skupnosti, ne bo udeležil razprave, češ, da imajo druge obveznosti. No od poslancev, ki jih na volitvah izvolijo državljani, bi seveda pričakovali vsaj toliko politične odgovornosti in političnega poguma, da stopijo pred Slovenke in Slovence, ki so jim zaupali glas in argumentirajo predlog, ki bi korenito posegel v status zunajzakonske zveze. A kot vidite danes z nami v studiu ni nikogar od 27 poslancev SDS-a. Gospa Kresal, vlada je danes sprejela amandma, ki bo spremenil sprejeti amandma in seveda tudi spremenjen amandma SDS-a. In me zdaj zanima, zakaj se vam tudi popravljeni amandma SDS-a zdi nesprejemljiv? Zdaj pravijo namreč, da registracija ni več obvezna, ampak prostovoljna, registrira se tisti, ki želi takojšnje posledice zunajzakonske zveze.
KATARINA KRESAL (predsednica LDS): No pred notarja tako ali tako greš kadarkoli hočeš in to narediš in zato ni treba popravljat zakona. Gre pa za to, da načeloma vse družbe se razvijajo, tudi naša seveda ne in zanimivo mi je bilo poslušat vaš prispevek, ko je na začetku gospod omenjal rimsko pravo, knjigo rimskega prava. Jaz se dobro spomnim, ko sem študirala rimsko pravo, tam notri je bila tudi ena določba, da če je mož našel ženo piti vino, jo je lahko ubil. No te norme danes seveda ne veljajo več, ker je življenjske šlo naprej in enako se je zgodilo seveda tudi s konceptom družine in s konceptom kako živimo skupaj. Ker 35 let je že od takrat ko smo zunajzakonsko skupnost izenačili z zakonsko zvezo. In to da bi danes po 35 letih šli in omejevali to stanje, določali neke dodatne obveznosti, je pač korak nazaj. In jaz sem zato, da ena sodobna odprta politika mora korakat naprej in ne pa nazaj.
SLAK: Gospa Novak, kaj pa vi pravite v Novi Sloveniji, ali podpirate tak predlog SDS-a?
LJUDMILA NOVAK (predsednica NSi): V Novi Sloveniji najbolj podpiramo zakonsko zvezo, klasično zakonsko zvezo. Mislim, da ni smiselno, da sedaj preusmerjamo vso pozornost na ta amandma, za katerega vemo...
SLAK: Ja, saj pozornost je preusmerila SDS s tem amandmajem in predlogom. Saj ne preusmerjamo mi. Oni so ga vložili, izglasovali in s tem so preusmerili pozornost.
NOVAK: Ja, tako, torej najbolj odgovorni so poslanci, ki so to predlagali in izglasovali. Očitno pa so spoznali, da je neka napaka v tem in jo sedaj želijo dopolnit, zato se mi ne zdi smiselno, da bi preveliko pozornost zdaj prav temu namenjali kar je že se bo popravilo.
SLAK: Ampak meni se zdi, da je potrebno nameniti temu veliko pozornosti, ker zunajzakonske zveze imajo 52 % otrok in me zdaj zanima če stopim naprej, ker o tem bodo v parlamentu tudi razpravljali in me zdaj zanima to vaše mnenje. Ali podpirate ta spremenjeni predlog, da je to prostovoljno, če kdo želi?
NOVAK: Zagotovo. Ljudje imamo različne sloge življenja. Kot smo slišali na začetku imamo različne vrednote in ne bi bilo smiselno, da bi kogarkoli silili, da mora nekaj podpisat ali nekaj sklenit, če si tega ne želi. Zato mi to podpiramo, da je to prostovoljno. Kot sem pa od začetka dejala, na prvem mestu pa postavljamo zakonsko zvezo.
SLAK: Saj do tega še pridemo gospa Novakova brez skrbi. Gospa Potrata vi ste članica državnozborskega odbora za družino v parlamentu. Ste amandma SDS-a označili za žaljiv in nesramen. Zakaj in do koga?
Mag. MAJDA POTRATA (poslanka SD): No nesramen in žaljiv, to sta sicer dve moralni kategoriji, ki v zakonodajnem postopku nimata učinka. Ampak jaz sem ju presojala ravno iz tega vidika, da posegata v človekovo pravico svobodnega odločanja in svobodne izbire načina življenja. In če sta se dva odločila, da ne bosta formalizirala svoje zveze, ki pa ima enako vsebino kot zakonska zveza, kar pomeni, da gre za občutek varnosti, predanosti, ekonomskih učinkov take zveze in bo to ostalo pač brez formalizacije, je to njuna osnovna pravica. Zato se mi zdi, da je to žaljivo, ker je to poseg v svobodno voljo odločanja. Nesramno je pa zaradi tega, ker gre za čisto manipulacijo. V tem amandmaju je namreč skrita še neka druga past.
SLAK: Katera?
Mag. POTRATA: Ta, ki skupnosti ne bi bilo dovoljeno posvojiti otroka. Otrok bi samo, samo tisti otrok, ki bi bil biološki otrok teh staršev, bi imel mesto v tej skupnosti, ki bi zaradi otroka postala družina, tako kot je po definiciji družinskega zakonika in ta spremenjeni amandma zadeve ne odpravlja. Pa še dovolite, to je treba povedat, je še nekaj drugega zaradi česar to ni sprejemljivo, zato, ker v poglavju o načinu sklepanja zakonske zveze obstaja že zdaj v zakoniku možnost, da se dva, ki se odločita sklenit zakonsko zvezo, odločita to narediti samo pred matičarjem. So pa isti predlagatelji, to je poslanska skupina SDS, dali amandma še na tretji člen v katerem so pa tudi zahtevali, da mora sklenitev zakonske zveze potekati po nekem posebnem ritualu, in to pred uradnimi organi in pred javnostjo. Če bo čas, bomo to še komentirali.
SLAK: Samo še tole bi me zanimalo gospod Strehovec, vi ste tajnik slovenske škofovske konference, teolog, bioetik, pa me zanima, se je škofovska konferenca opredelila do tega zadnjega predloga SDS, ali je njeno stališče načelno?
Dr. TADEJ STREHOVEC (Komisija za pravičnost in mir): Poglejte, v komisiji Pravičnost in mir pri slovenski škofovski konferenci se na splošno ne izrekamo o izven zakonski skupnosti kot sami veste se katoliška cerkev izreka eksplicitno do zakonske zveze kot skupnosti moškega, ženske in otrok. Ko gre dejansko za vprašanje tega predloga registracije za izven zakonske pare, smo tukaj mnenja, da je naš obstoječi red, ki govori o izenačitvi obeh institutov, je dejansko takšno kot je in ga seveda vemo tukaj zelo težko spremenit. Je pa seveda tukaj en temeljni problem, na katerega pravzaprav predlagatelji opozarjajo in pravzaprav vse te razprave. To pa je namreč, da so v naši državi s takšno zakonodajo kot je danes v veljavi vzpostavljene take razmere, kjer so poročeni pari diskriminirani in pa ekonomsko v deprivilegiranem položaju ko gre za izven zakonske pare. Kako se to konkretno kaže? Kaže se v tem, da se izven zakonski pari lahko pred državo izkazujejo kot samohranilci, imajo zaradi tega prednost pri dodeljevanju otrok v vrtce, plačujejo manjše prispevke, bolje kandidirajo pri socialnih stanovanjih in tako naprej. In dejansko to je temeljno vprašanje, ki ga mi tukajle vidimo, da se s tem predlogom registracije dejansko odpira.
SLAK: Dobro. Gospa Kresalova, kaj pravite na te argumente?
KRESAL: Ja vsak zakon in vsako zvezo se verjetno da zlorabit. Tudi pri izven zakonski zvezi je prihajalo do takih zlorab statusa, to je res. Ampak ta zadeva je že urejena. Namreč državni zbor je že sprejel zakon, ki govori o tem kdo ima pravico dobivat javna sredstva. Ta stopi v veljavo z novim letom in sicer določa enotno vstopno točko, se pravi ko se boš enkrat prijavil v sistem takšnih izplačil iz javnih sredstev, boš naenkrat vnesen v vseh 48 evidenc. Torej če si se v nekem trenutku prijavil kot član družine, boš veljal kot član družine za celoten sistem izplačila takih izdatkov. Torej ne boš mogel reči, sem družina, imam bolj ugodno RTV naročnino in naslednji dan reči sem samska ženska in dobit druge olajšave. To več ne bo možno, to je odstranjeno. Tako, da to se je dogajalo, ampak s temi novimi predpisi je to odpravljeno. Takšne zlorabe pa ne morejo biti...
SLAK: Samo, da vas takole vprašam gospa Kresalova, ali potem v bistvu potem kar smo slišali po tem glasovanju v DeSUS-u, zdaj imamo v bistvu bomo imeli, če jaz prav razumem dva amandmaja. Pa da razčistimo s to registracijo zunajzakonske skupnosti tudi prostovoljno. Zdaj v tem amandmaju SDS-a in SNS in SLS se bo odločalo na naslednji seji. DeSUS je že napovedal, da bo glasoval proti temu amandmaju. Vlada prihaja s svojim amandmajem. Potem v bistvu ni realne možnosti, da je ta amandma izglasovan, SDS-ov, gospa Potrata ali se motim?
Mag. POTRATA: Vlada bo vrnila prvotno besedilo četrtega člena, tako, da ostane to nespremenjeno z vsemi konsekvencami, ki so tam določene. Zdaj pa ne vem ali bodo vse tri stranke vložile, ker v prejšnji obravnavi v drugi je predlagala amandma samo slovenska demokratska stranka. Kakorkoli že, jaz pričakujem, da bo sprejeto prvotno besedilo, ker je ta člen diskriminatoren do otrok in do tistih, ki hočejo ostati neregistrirana zunajzakonska skupnost.
SLAK: Dobro očitno bo tukaj na tem področju bo kot kaže vladajoča koalicija enotna. Vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo z ostalimi členi družinskega zakonika. Zaradi katerih je v zraku že napoved novega referenduma. Če bodo vladne stranke tudi v tretjem branju podprle dosedanje rešitve. Gre seveda za načela in vrednote, ki definirajo družbo, pri zakonu pa je v ospredju predvsem kakšna naj bo definicija družine, zakonske skupnosti in kakšne naj bodo možnosti posvojitve otrok istospolnih partnerjev. Tina Hojnik.
TINA HOJNIK: Pisalo se je leto 1976 po kazenskem zakoniku Republike Slovenije sporazumni homoseksualni odnosi niso bili več kriminalizirani. Trajalo pa je še 30 let, da pod vlado Janeza Janše in ministrovanjem Janeza Drobniča Slovenija dobi zakon, ki ureja odnose istospolno usmerjenih oseb. V veljavo stopi zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti. Leto dni kasneje v pravniškem časopisu ena vodilnih strokovnjakinj družinskega prava Viktorija Žnidaršič že zapiše: „Zakonodajalec je poskrbel za izenačitev s heteroseksualnimi partnerji glede vzajemnih dolžnosti, ne pa tudi pravic.“ Veljavni zakon prinaša pet pravic, a le za tiste, ki se odločijo za to, da svojo partnersko zvezo tudi registrirajo, opozarja Ana Vodičar z ministrstva za delo in družino.
ANA VODIČAR (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve): Pravico do preživljanja, pravico do ustvarjanja skupnega premoženja, pravica do pridobivanja podatkov o zdravstvenem stanju partnerja in glede obiskov v zdravstvenih ustanovah. Pomembna je mogoče tudi pravica do stanovanjskega varstva in kot zadnja pravica je pravica do dedovanja.
HOJNIK: Andrej Habjan, je eden tistih, ki se za registracijo ni odločil, čeprav je s fantom že skoraj štiri leta.
ANDREJ HABJAN (Društvo za integracijo homoseksualnosti): Se nama zdi to diskriminatorno, ker je pač po eni strani že samo poimenovanje kot registracija, po drugi strani pa tudi počutiš se, da si na drugem mestu, da si manj pomemben.
HOJNIK: Danes bi se v Ljubljani lahko registrirala le v tej sobi na upravni enoti. Približno 14 dni je treba čakati na termin pred matičarjem. Na voljo sta ponedeljek ali sreda, pojasnjuje Bojan Arh, vodja upravne enote.
BOJAN ARH (Vodja Upravne enote Ljubljana): Sklenitev zakonske zveze je nek svečan obred v katerem nastopata pooblaščenec in matičar, pri registraciji pa samo matičar kot uradna oseba državnega organa. Pred časom je Andrej Habjan s prijateljem na Prešernovem trgu takole simbolično sklepal zakonsko zvezo. Po zadnjem predlogu družinskega zakonika, pa bodo istospolni partnerji pred matičarjem potrdili partnersko skupnost s prstani, pričam in vsej slovesnosti, ki smo je vajeni na porokah heteroseksualnih parov, česar danes ne smejo. Najpomembneje pa bodo imeli tudi enake pravice in obveznosti kot zakonci.
PETRA SALAJ (organizatorka Parade ponosa): Čakamo enake pravice na nediskriminacijo na vseh področjih.
HOJNIK: Petra Salaj organizatorka Parade ponosa, ki se ob na ulicah glavnega mesta to soboto odvijala pod sloganom še vedno čakamo, se je za registracijo odločila iz čisto pragmatičnih razlogov. In če bi zakonik sprejet, jo bo upravna enota pozvala, da izreče soglasje o preoblikovanju registracije v partnersko skupnost.
SALAJ: Če bi me poklical, da moram ponovno ponovit svoje zaobljube, bi vsekakor stopila pred matičarja.
HOJNIK: Dva najbolj sporna člena novega zakona za nasprotnike sta tista o definiciji zakonske zveze in o posvajanju otrok. Izenačitve možnosti pri posvajanju ni več v predlogu zakona, le še možnost posvojitve biološkega otroka enega od partnerjev. Viktorija Žnidaršič Skubic s Pravne fakultete v Ljubljani meni, da če bo ustavno sodišče odločalo o teh vprašanjih, pri tem ne bo moglo mimo koristi otroka.
VIKTORIJA ŽNIDARŠIČ SKUBIC (PF Ljubljana): To je pravni standard, ki ga seveda pravniki sami ne znamo izpolnit. Tukaj nam morajo pomagat psihologi, razvojni psihologi, sociologi, ki pa morajo povedat ali je to res v otrokovo korist, da živi v taki skupnosti, da ga posvojita istospolna partnerja.
HOJNIK: Ustavni pravnik Andraž Teršek pa dodaja, da bi bila izključitev možnosti posvojitve istospolnih partnerjev proti ustavna.
ANDRAŽ TERŠEK (ustavni pravnik): Vsaka dikcija, ki bi se lahko brala, tako, da določenim osebam ne bi dovolila vstopa v ta postopek in potegovanja za posvojitev, bi bila proti ustavna.
HOJNIK: V Sloveniji je sodišče že priznalo tujo sodno odločbo o posvojitvi otroka, ki biološko ni povezan ne z Marjanom ne s Kristjanom na sliki. Obstoječi predlog zakonika pa to pogojuje. Do zdaj je ustavno sodišče leta 2009 odločalo le o 22. členu zakona o registraciji istospolne skupnosti, ki določa dedovanje partnerjev in tudi ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo Republike Slovenije, saj določa le pravico do dedovanja na deležu skupnega premoženja, ne pa na celotnem premoženju. Konec lanskega leta pa je koprska sodnica na ustavno sodišče naslovila še zahtevo za oceno ustavnosti celotnega zakona o registraciji, za katerega je vlada že izdala mnenje, da ni v skladu s 14. členom Ustave, ki govori o enakosti pred zakonom.
SLAK: Gospod Strehovec zakaj za slovensko škofovsko konferenco ni sprejemljiva definicija zakonske zveze, ki je bila sprejeta v drugem branju in ki pravi, videli bomo zakonska zveza je življenjska skupnost moškega in ženske katere sklenitev in pravne posledice in prenehanje ureja ta zakon?
Dr. STREHOVEC: V komisiji pravičnost in mir smo se prav na sam predlog družinskega zakonika odzvali s svojo izjavo z naslovom Ohranimo in okrepimo vrednoto zakonske zveze. Tudi kasneje lansko leto smo v skupni izjavi z islamsko skupnostjo prav tako sprejeli posebno izjavo v kateri smo poudarili se pravi vrednost zakonske zveze kot skupnosti moškega in ženske in pa pravico vsakega otroka do očeta in matere. Mi smo načelnega mnenja, da je, da ima država dolžnost varovati vrednoto družine, ustvarjat pogoje za nastanek družine, nikakor pa nima pravice posegat v družino in jo ideološko redefinirat.
SLAK: Gospa Potrata ali ideološko zdaj redefinirate to družino?
Mag. POTRATA: Ne to je popolnoma nevtralno besedilo, če ga gledam. Gre za zvezo dveh oseb različnega spola, to smo naknadno dodali zaradi tega, ker prej nismo mogli dopustiti zaradi pritiskov izenačitve z istospolnimi skupnostmi. In nima nobene druge intence, kot definirat zakonsko zvezo. Tisto kar je bilo pa v drugem branju še dodano kot amandma in kar so hoteli predlagatelji dodati, pa je bilo tako s sklenitvijo zakonske zveze si moški in ženska pred državnim organom in pred javnostjo svobodno in slovesno obljubita trajno ljubezen, zvestobo, spoštovanje in vzajemnost. To pa je že poseg v pravico odločanja o tem na kakšen način bo kdo sklenil zakonsko zvezo. O tem govori posebno poglavje. In dodan je še tretji odstavek. Pomen zakonske zveze je v zasnovanju družine. Zasnovanje družine je eden od namenov zakonske zveze, ne pa edini in ta bi bil tu posebej omenjen. Kolikor so pa mene učili, takrat kadar je možnosti več, se v aktih ne odločajo omenjati samo eno od možnosti, druge pa izpuščati. In če gledamo statistično, okrog 20 procentov parov je brez otrok. Torej a ti nimajo potem nobenega pomena?
SLAK: Gospod Strehovec.
Dr. STREHOVEC: Poglejte po našem mnenju gre tukaj za radikalen poseg v vrednote zakonske zveze in pa družine. Konkretni vladni predlog spregleda temeljni namen zakonske zveze, ki je v zasnovanju družine. Ko je govora tukajle o tej redefiniciji zakonske zveze, je treba poudarit, da je na svetu 195 držav od katerih 180 držav ščiti zakonsko zvezo moškega in ženske in v tem predlogu vidimo konkretni primer tako imenovanega socialnega eksperimenta, katerega mi na dolgi rok pravzaprav sploh ne poznamo. In to je z vidika Komisije pravičnost in mir pa tudi mislim, da velike večine slovenskih državljanov in državljank zelo problematično.
SLAK: Gre za socialni eksperiment gospa Kresalova?
KRESAL: Ja jaz ne morem strinjat s tem, da so zakoni res tisti, ki v naprej definirajo kakšna razmerja med ljudmi se bodo razvila, še posebej v tako osebni stvari, kadar govorimo kdo bo s kom živel in imel skupnost. Obratno je. Razmerja med ljudmi, ki se razvijajo skozi čas so tiste, ki definirajo zakone.
SLAK: Ste vi zato, samo, da vas dopolnim, ste vi zato vztrajali na tem predlogu, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb katere sklenitev pravne posledice in prenehanje ureja ta zakonik in ne zakonska zveza in življenjska skupnost moškega in ženske. Zakaj vztrajate na tej prvotni?
KRESAL: Seveda zato, ker je ta edina določba, ki omogoča, da se v tej državi pred zakonom vsi enaki. Namreč družinska zveza se ne razvija tako kot določajo zakoni ali pa določa cerkev ali pa kakšna druga skupnost, ampak enostavno tako kot se razvija družba kot sama. Tako kot danes pri nas živi več kot pol ljudi v izven zakonski skupnosti, živi veliko ljudi pač v isto spolnih skupnostih. Že 20 let je od kar istospolna usmerjenost ni več definirana kot bolezen in nekaj manj kot 20 let šteje, da to tudi ni kakšna posebna motnja. Istospolni ljudje so isti ljudje, kot smo mi z enakimi pravicami, z enakimi obveznostmi, in edino pravilno je, da so enako urejeni in lahko svoja osebna razmerja urejajo tako kot želijo. Zato za nas za LDS za stranko, ki jo vodim, ni takšen kompromis, da bi to sicirali na kakšne pod pravila enostavno ni sprejemljiv.
SLAK: Ni sprejemljivo gospa Novakova?
NOVAK: Za Novo Slovenijo je zakonska zveza vsekakor življenjska skupnost moža in žene z namenom zasnovanja družine seveda, tega moža in ženo mora povezovat ljubezen kar je bistvenega pomena. Zato seveda se nam ne zdi sprejemljivo, da bi to spravili na skupnost dveh oseb, tako kot je golo zapisano v tem zakoniku. Se mi pa še nekaj zdi škoda, po eni strani se borijo, da bi smeli istospolni sklepat zakonsko zvezo, po drugi strani pa zakon želimo na nek način razvrednotit. Zame je tudi poroka nek slovesen dogodek in zdaj pa jemljemo tako, da priče niso potrebne, zadošča zgolj matičar, potem je to kot neka registracija, potem to ni več nek slovesen dogodek. Mislim, da so prav dogodki kot je poroka tako čustveno nabiti, ki ti ostanejo v spominu, ki ti mnogokrat dajejo tudi moč kasneje v življenju ko pride do težkih trenutkov, zato se mi zdi škoda, da tega bolj ne poudarjamo, da je pa vendarle to nekaj lepega. Mene vedno poroka, kjer vidim, da si dva obljubita zvestobo do konca tudi v bolezni in smrti in ne bolezni in zdravju kot je cerkveni obred. Mene to vedno gane, pretrese in v meni zbudi željo, da bi tudi jaz morala to naprej živet. In zato se mi zdi škoda pravzaprav.
KRESAL: Ja jaz se strinjam z gospo Novak. To je verjetno res nekaj lepega, kar si marsikdo želi doživet in obstaja ena skupina ljudi v naši državi, ki ji ne pustimo doživet tega lepega občutka kako je če stopiš pred matičarja, kako je če si izrečeš večno zvestobo in to so pač istospolni partnerji. In ko govorimo o tem kaj imajo sodobne družbe. Mi se tako radi sklicujemo na to, kako dobro so organizirane skandinavske države na primer, Švedska tista, ki jo imamo tako radi za vzor, pa tudi Nizozemska pa nenazadnje Španija, Velika Britanija in še kakšna imajo uzakonjeno popolno enakopravnost istospolnih partnerjev. In tudi posvojitve, tudi poroke. Dejmo se enkrat mogoče pa res dejansko ko imamo priliko zgledovat po teh državah, ki jih imamo sicer v vseh naših nastopih in primerjavah, sledimo jim in bodimo razvita država.
NOVAK: Pravzaprav je zelo malo držav, ki imajo to popolnoma izenačeno. Nasprotno, veliko držav ima družino prav za posebno vrednoto, ki jo prav posebej ščiti. In nobena evropska resolucija ne zahteva, da moramo našo zakonodajo temu prilagodit. In meni se zdi škoda, da toliko časa namenjamo temu družinskemu zakoniku, ki je potreben in se nenehno vrtimo okrog tega medtem ko se Slovenci spopadamo z mnogo hujšimi problemi v sedanjem času, z brezposelnostjo, ko si mladi želijo ustanovit družine, pa si jih ne morejo, ker nimajo služb in mislim, da tudi nekako obračamo pozornost. Če vam je res toliko do koristi otroka in zato, da bi ta zakonik bil sprejet, dajmo ven tiste sporne člene in potem ne bo potreben referendum. Mislim, da so vam državljani Slovenije že velikokrat povedali, da z glavo skozi zid se pač ne da. In verjetno bodo tudi v nedeljo na referendumu trikratnem to povedali, zato bi jaz predlagala, da vendarle sprejmete ta družinski zakonik in pa to kar še ni dozorelo kar ni zrelo, kar po našem mnenju tudi ni naravno, mi smo za naravne zakone, pač da to umaknete.
SLAK: Dobro. Še replika gospe Kresalove, potem gospod Žorž, Potrata in nadaljujemo.
KRESAL: Gospa Novak, država smo ljudje in kaj je bolj pomembnega kot to, da se ljudje v lastni državi počutijo enakopravno in lepo in da jim je lepo pri srcu. In ta določba določa to, da bomo vsi ljudje. Mene zaboli ko je nekomu tako vseeno ko se mu zdi to nekaj nepomembnega, da je en segment ljudi ne more živet tako kot mi vsi ostali. In to je naravno gospa Ljudmila Novak že kakšnih 20 let vedo, da je to naravno, istospolni se pač ne odločijo, da bodo istospolno usmerjeni, oni se rodijo taki. In torej nekomu, ki ga je narava naredila takšnega kot ga je, bomo zdaj mi, ki smo drugačni določali, da mora živet drugače, da ne sme ljubit tako kot vsi ostali, da ne sme živet tako kot vsi ostali. To je dežela v kateri si jaz ne želim živet in se bom borila do zadnjega daha, da taka določba ne bo prišla v družinski zakonik.
NOVAK: Poglejte tega nihče ne oporeka. Vsak lahko živi tako kot želi, ljubi kogar želi,...
KRESAL: Ampak ločit se pa ne sme, pa otrok ne sme imeti.
NOVAK: Ne se sklicevat na to, da je to korist otroka.
KRESAL: A lahko samo še nekaj o otroku povem. Ker se toliko zlorablja to kakšno pravico ima otrok in kaj ne. Otroke, ki se posvoji so ponavadi ali so brez staršev, ali so v izjemno slabih socialnih razmerah, ali so jih staršem vzeli, so jih starši tepli ali kakorkoli. Družina je toplo okolje, nekje kjer te imajo radi. Ne gre za formo, gre za vsebino. In ta zakonik, če bo tak kot je bil izvorno mišljen, daje istospolnim partnerjem možnost, da se postavijo v vrsto. Potem pa jih bo presojala cela vrsta centrov za socialno delo in drugih inštitucij ali so primerni ali lahko to toplino in ljubezen dajo otroku, ki je ostal brez staršev dejansko ali pa pravno.
SLAK: Dobro. Vključimo še stroko gospod Žorž, izvolite.
Dr. BOGDAN ŽORŽ (psihoterapevt in psiholog): Bi vseeno se malo...
SLAK: Ja, saj repliko imate, absolutno.
Dr. ŽORŽ: ...repliciral na prej. Dve stvari sem oz. zdaj že tretjo slišal, ki se mi zdi, da nekako kliče po tem. Najprej slišali smo, da bi bil bi bile te določbe korak nazaj. Glejte, ok lahko da bi bil res korak nazaj, ampak mi v tem trenutku delamo korake nazaj na vseh področjih in nas ta ista vlada in te isti poslanci prepričujejo, da so ti koraki nazaj potrebni zato, ker smo prej naredili korake naprej. Malo preveč ne kritično, ne zrelo, ne resno, ne pretehtano. V tem pogledu mislim, da tudi nečesa sploh nismo naredili. Nismo naredili temeljite analize zakona iz leta 1976, njegovih učinkov in morda zares temeljito presodili kaj od tega kar je bilo leta 1976 zapisano v zakon je bilo, morda prevelik korak ne rečem naprej, nekam v levo ali pa desno, nekam vstran. Prva replika. Druga replika, na to, da kako je to žaljivo in nesramno če terjamo registracijo. Poglejte žaljivo nesramno se mi zdi tako govorit. Ne gre za to, da posegamo pravico nekoga, da živi po svoje. To je njegova osebna stvar, osebna izbira, v to se sam odloča. Ampak ko če on želi od te družbe na račun svoje opredelitve, svoje izbire neke ugodnosti, potem mislim, da je ta družba država dolžna postavit tudi pogoje pod katerimi nekdo lahko to uveljavlja. Glejte če jaz kupim avto, če si jaz kupim avto, me nihče ne bo oviral, dokler ga imam jaz na svojem dvorišču in nihče me ne bo vprašal po nič. Če pa z njim želim zapeljat na cesto, potem ga moram registrirat, izpolnit kup pogojev. Tudi tu dokler dva živita po svoji izbiri je to njuna izbira. Nihče ne posega v to. Če pa želita na ta račun neke ugodnosti uveljavit, je v urejeni družbi potrebno postavit zato tudi določene neke določene pogoje. Če samo še nekaj, o socialnem eksperimentu. Glejte rečeno je bilo, stroka mora povedat, to poštena stroka bo priznala, da tega ne more povedat, ker nima dovolj argumentov ne v eno ne v drugo smer. Strokovnjak, ki je pošten, bo pošteno to priznal. In če je to tako, potem ne zlorabljajmo stroke in jasno povejmo, da vse novotarije, ki se uvajajo na tem področju pomenijo socialni eksperiment. Družba se razvija tudi s pomočjo eksperimentov, ampak naj ti ne bodo na celem narodu.
SLAK: Gospa Marjanovič Umek kar izvolite kar takoj, socialni eksperiment, pošten strokovnjak, je rekel gospod Žorž bo priznal, da se ne ve kaj je bolje.
Dr. LJUBICA MARJANOVIČ UMEK (razvojna psihologinja): Veliko se ve in jaz ne razumem nikoli, da bi stroka s svojimi spoznanji vračala družbo, razvoj družbe nazaj, ampak poskuša gledat naprej. Da so to preprosto v nekem delu te razprave težko razumem o tem, da se ne zgledujemo po državah, ki so te korake naprej že naredile, ne razumem kako poskušamo pravzaprav otroka v tem kontekstu uporabit kot neko mašilo za ohranjanje družine iz pred desetletji in desetletji kot edine možne in to je očeta, mamo in otroka. To je definicija, ki je pač samo ena od in ji nihče ne oporeka in ji nihče ničesar ne jemlje tej družini, tudi ne otroka. Hkrati pa vemo, da je to kar je bilo prej omenjeno, kar je gospa Kresalova omenila, ne gre za formo, gre za vsebino. Ne malo študij je seveda bilo v okoljih v katerih to dopuščajo narejeni. V slovenskem okolju seveda ne moremo imeti take raziskave, ki zelo jasno potrjujejo, kaj otrok rabi v družini. Ne rabi mamo, očeta, rabi varno okolje, rabi spodbudno okolje, rabi možnost navezanosti, rabi občutek topline, odzivnosti osebe, ki je lahko, ki sta lahko dva moška, sta lahko dve ženski, lahko je moški in ženska. Torej to so tisti elementi za katere vemo, da imajo učinek na otrokov razvoj. In ko so to v raziskavah zares delali, niso na otrocih, ki so živeli v enospolnih družinah, opazili nikakršnih primanjkljajev, nikakršnih odmikov od tega kar poznamo v razvoju otrok, ki živijo v tako imenovani edini tradicionalni družini.
SLAK: Dobro. Gospod Žorž boste imeli možnost po oglasih. Dobra iztočnica za naprej. Ravno tukaj bomo končali in pogovarjali se bomo seveda v nadaljevanju oddaje tudi o tem zakaj nekateri menijo, da omogočanje posvojitve istospolnemu paru oz. enemu izmed izven zakonske skupnosti očetu ali mami, pomeni možnost posvojitve otroka izven zakonski skupnosti oz. zakaj je to nevarno oz. zakaj menijo, da bo na ta način sedanji predlog zakona pripeljal preko ustavnega sodišča do možnosti, da bodo tudi istospolne skupnosti posvojile otroka. Nadaljujemo z razpravo. Gospod Žorž, gospa Ljubica Marjanovič Umek pravi, da otrok ne rabi nujno moškega in žensko.
Dr. ŽORŽ: Ne rabi nujno, rabi pa. Glejte otrok potrebuje za svoj zdrav odnos kup stvari, smo jih slišali, ne bom ponavljal.
SLAK: Ampak gospa Marjanovič Umek pravi, da mu to lahko nudita tudi v tej družinski celici, da gremo kar takoj h bistvu, tudi če to celico tvorita moški moški oz. ženska ženska.
Dr. ŽORŽ: V izjemnih primerih se to dogaja, saj mi poznamo ne samo dva moška ali pa dve ženski, poznamo cel kup izkušenj, življenje, ko je otrok odrasel samo pri enem človeku, ki je ali moški ali ženska in podobno. Torej izjeme so zmeraj. Življenjsko, življenje je preveč zapleteno, da bi lahko ga skrčili na par nekih aksiomov. Ampak izhajamo iz tega, kaj je za otroka ugodnejše in pri čem je večja verjetnost, da bo njegov otrok zdrav. In torej iz tega vidika je zgodovinsko izpričano, da je velika verjetnost, da ima otrok mamo, ki je ženskega spola, ki ga je rodila s katero je biološko povezan in se od nje odleplja in na ta način vstopa v zunanji svet in rabi očeta, ki mu daje varnost in ki mu pomaga pri tem odlepljanju in ki mu pomaga pri vzpostavljanju zunanjega stika. Tako, to je zgodovinska izpričenost. Zdaj kaj študije izkazujejo. Imamo ogromno študij, ogromno raziskav. Tisto kar me moti je, da pač zagovorniki tega zakona striktno navajajo in citirajo samo ene vrste raziskave, tiste, ki dajejo njim, za njih ugodne raziskave. Enakega ali še večjega števila drugačnih raziskav ne priznavajo. Torej neka verodostojnost bi pomenila dat na mizo oboje in potem poskušat se uskladit. Ampak v trenutku ko bi dali na mizo obe vrsti raziskav, bi morali priznat, da stroka jasnega odgovora nima. Kot sem že povedal. In torej ni moralno če se stroka opredeljuje, ker gre za zlorabo stroke.
SLAK: Gospa Umek, ga nima, stroka nima jasnega odgovora. In ta manipulacija z raziskavami.
Dr. MARJANOVIČ UMEK: Glejte tako enostavno ni. Stroka nima nikoli samo enega odgovora. Če bi bilo v znanosti tako, potem bi bilo verjetno relativno hitro konec raziskovanja in vsega drugega. Jaz govorim o tem, da pravzaprav lahko tudi druga oseba tudi ko govorite o ločevanju in navezanosti na biološko mamo novorojenčka, dojenčka smo včasih mislili, da obstaja ena sama navezanost in to na mamo. Potem smo zadevo popravili v stroki in smo povedali, da gre za pomembno osebo in ta pomembna oseba je tista oseba, ki je veliko za novorojenčkom ali dojenčkom, potem smo še popravili v stroki in smo rekli, da dojenček relativno kmalu zmore se hkrati navezati na več oseb. Ali so te osebe moške osebe, ali so te osebe ženske ali je to v paru, ali je to pravzaprav moški lik posredovan preko drugega kot pa zgolj osnovne celice, ki ji rečemo družina po neki definiciji. Vse to so zadeve, ki so naredile korak naprej od nekih ozkih pojmovanj o tem, da je edini (manjka beseda) odnos, mama novorojenček in v kolikor ga ni, je to že patologija oz. slaba pot za razvoj dojenčka. Torej to v stroki je veljalo pred 50 ali pa več leti. In o tem govori. Ne govorimo o izkrivljanju stroke, ampak govorimo o razvoju posameznih strok.
SLAK: Gre za razvoj posameznih strok, gospod Strehovec?
Dr. STREHOVEC: Poglejte jaz bi tukaj glede na to kar je bilo zdaj izrečeno, rekel dve repliki oz. dve stališči. Prva stvar je to kar je rekla gospa ministrica o človekovih pravicah istospolno usmerjenih. Tukaj je treba posebej opozorit na razsodbo Evropskega sodišča iz lanskega junija, ko je Evropsko sodišče določilo, da pravna ureditev zakonske zveze kot skupnosti moškega in ženske nikakor ne pomeni diskriminacijo istospolnih parov. Prav tako določilo, ki govori o tem, da lahko posvajajo samo zakonski pari, moški in ženske, ki so poročeni oz., ki živijo skupaj, to tudi ne pomeni diskriminacijo istospolnih parov. Se pravi tukaj moramo govorit, da dejansko gre za dejansko neko prakso, ki je velika večina držav na tem svetu ne pozna in ki nikakor ne pomeni dejansko zdaj kršenje temeljnih človekovih pravic teh istospolno usmerjenih. Ko je govora o tem kje kako uredit njihove konkretne življenjske stiske, pa nejasne položaje. Tukaj smo v komisiji mnenja, da je treba te stvari uredit znotraj zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti. To je primeren kraj kjer se lahko urejujejo vsa ta vprašanja. Lahko če je to mnenje stroke, tudi posvojitev otrok po biološkem partnerju.
SLAK: Se pravi ne pa v družinskem zakoniku? Zakaj ne?
Dr. STREHOVEC: Zaradi tega, ker menimo, da je družina tako pomembna vrednota, da jo mora država jasno definirat in tudi promovirat. In vključitev istospolne partnerske skupnosti v sam družinski zakonik razumemo kot veliko razvrednotenje. Da se obrneva pa na drugo stvar, to je...
SLAK: Ampak dajva kar pri tem razvrednotenju, bomo šli potem na drugo stran. Uvrstitev tega pomeni, gospa Kresalova, razvrednotenje družine v družinski zakonik. To je stvar za drug zakon.
KRESAL: Ne. Seveda ne. Če lahko samo, ker je gospod navrgel toliko stvari, pa ko govorimo na kaj bi se bilo treba opret. Najprej imamo odločbo ustavnega sodišča, ki je že leta 2009 povedala, da je po naravi partnerska skupnost, ta ki je med istospolnimi enaka zunajzakonski skupnosti. In da ni nobenega razloga, še posebej pa ni razlog osebna okoliščina, to je spolna usmerjenost, zato, da bi delali kakršnekoli razlike. Torej ustavno sodišče je reklo, izenačite zadeve tudi pravno, uredite to pravno. Potem imamo vrhovno sodišče, ki je že priznalo posvojitve zunaj para iz istospolnih skupnosti. Torej pri nas že so pravno veljavne posvojitve otrok, ki jih posvojijo istospolni partnerji čeprav nista niti eden niti drug ni biološki oče. In zakaj, kaj mi s tem zakonom s tem kompromisnim predlogom, ki ga jaz tudi ne podpiram, vzpostavljamo, je to, da bomo naredili ne samo, da bodo seveda istospolni drugo razredni ljudje, kar pravzaprav že zdaj so, ker jim tega statusa ne uredimo. Ampak znotraj istospolnih naredimo še diskriminacijo. Namreč zgodilo se bo, če to stopi v veljavo, da bodo tisti, ki si lahko privoščijo šli v tujino, tam posvojili otroka, prišli nazaj in jim bo to priznano. Te, ki si pa tega ne morejo privoščit, bodo pa ostali v Sloveniji in ne bodo imeli otrok. Dvojno diskriminacijo uvajamo. To pač ne gre.
SLAK: Gospod Žorž pa potem gospa Černič.
Dr. ŽORŽ: Jaz bi samo na zadnji del, posvojitev iz tujine. Mednarodne posvojitve. To je nekaj pri čemer, to je problem pred katerim evropska politika enostavno tako miži. Mi imamo konvencijo o otrokovih pravicah, kjer zelo jasno posebej izrecno govori o tem in posebej zahteva, da jih ne prepoveduje, ampak zahteva, da se pri mednarodnih posvojitvah posebej skrbi in da države kjer se to dogaja, se posebej trudijo, da se pri otroku, ki se na ta način posvoji, ohranjajo, da ne bom vsega našteval, njegove korenine, kultura, jezik, običaj, vera in tako naprej. Mi sistematično, Evropa se dela nad tem, ne samo naša država, in sistematično nekako smo povozili, Evropa je povozila to konvencijsko določbo. Tako radi se na konvencije sklicujemo, ampak Evropa je to določbo povozila. Torej država, bi bilo potrebno, da zagotovi z nekimi svojimi ukrepi varstvo teh otrok in to kar konvencija zahteva, da bo poskrbljeno, da bo v teh posvojitvah zavarovane te otrokove korenine.
Dr. MAJDA ČERNIČ ISTENIČ (sociologinja): Ja zlasti je potrebno pri sami zakonodaji upoštevati to, da bo ta zakonodaja posegla v življenje konkretnih ljudi, tako, da je pisanje zakonodaje najboljše če je široko, ker je družba zelo heterogena. Imamo zelo različne izkušnje, ljudje zelo z različnih bi rekla kulturnih okolji izhajamo, smo se vzgojili oz. socializirali v zelo različnih družinah, ki niso samo družine očeta, mame in otrok, ampak so te družine tudi zgodovinsko gledano se vedno spreminjale, tudi skozi življenjski cikel enega samega osebka. Tako, da dobra zakonodaja je tista, ki zajame vso pestrost in nikogar ne diskriminira. In to je v bistvu potrebno upoštevat.
SLAK: In zdaj me zanima takole gospod Strehovec. Vi pravite, da vlada s členom, ki govori o tem, da lahko eden od partnerjev istospolne skupnosti posvoji otroka v bistvu, da gre za vladno kompromisno prevaro. Zakaj?
Dr. STREHOVEC: Poglejte, ko gre za to tako imenovano kompromisno verzijo družinskega zakonika smo prepričani, da je vlada s tem kompromisom dejansko vzpostavila takšno stanje, da bo družinski zakonik v primeru sprejema odšel na ustavno sodišče. Če bo ustavno sodišče ugotovilo, da je tisto določilo, ki govori, da istospolni pari ne morejo posvajat nebioloških otrok, da dejansko to pomeni diskriminacija za ljudi osebne okoliščine. Kaj se bo zgodilo? Zgodilo se bo, da bo ustavno sodišče zahtevalo popolno izenačitev, se pravi tudi posvojitev nebioloških otrok in dejansko se tukaj vračamo k prvotni različici. Da se pa še na kratko ustavim, prej je bilo omenjena odločitev ustavnega sodišča pred nekaj leti o tem, da je treba obstoječi zakon registraciji istospolnih partnerskih skupnosti popravit. Tukaj je treba biti pozoren. Ustavno sodišče ne nalaga, da je treba redefinirat zakonsko zvezo in pa omogočat posvojitev otrok istospolne skupnosti, ampak nasprotno samo uredit premoženjska stanja, ker je istospolna skupnost samo podobna zakonski zvezi, ne pa tej enaka.
SLAK: Kaj pravite vi na to? Vi ste iz SD, ste pristali na ta kompromisni predlog? Kaj pravite zdaj na trditev gospoda Strehovca, da ste s tem sprejetjem partnerja, partnerske skupnosti ali partnerja zunaj partnerske skupnosti, ne moreta skupaj posvojiti otrok, lahko pa partner partnerske skupnosti ali partner zunaj partnerske skupnosti posvoji otroka svojega partnerja, da ste s tem členom v bistvu, da boste zakon sprejeli in ga pripeljali na ustavno sodišče, ki ga bo razveljavilo oz. ta člen, ker bo reklo, da se sklicuje, da krši 14. člen ustave enakosti pred zakonom, ker imamo tukaj osebno okoliščino spolne usmerjenosti in da na ta način skušate pripeljati to zgodbo tako, da bodo potem imeli vsi istospolni pari možnost, da posvojijo otroka.
Mag. POTRATA: Dvoje bi najprej povedala. Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti je tako v celoti tako kot drugi odstavek 10. člena o dedovanju čaka na ustavno presojo, pa bi se potem pogovarjali o tem. Socialni demokrati tudi ne zagovarjamo, da v družinski zakonik ne sodijo razmere, torej tiste določbe, enaka razmerja enako urejajo. Torej tudi partnerska skupnost sodi v družinski zakonik. Zdaj pa tole o čemer zdaj teče besede in očitek o manipulaciji ali o zavajanju ali čemerkoli. Prepričani smo, da je družinski zakonik dober zaradi tega, ker postavlja otroka v središče. In če je že, nad družinskim zakonikom taka anatema in grožnja referenduma in vse drugo, nam se pa zdi, da družinski zakonik prinaša veliko zelo dobrih učinkov, in postavlja še enkrat povem, otroka v središče, s tem členom rešujemo ravno otroke v tistih skupnostih, ki že obstajajo in kjer je skupnost biološkega enega od staršev z drugim partnerjem istega spola in ta otrok potem je izenačen z vsemi drugimi otroci. Ker če zdaj pogledate so otroci v obstoječih istospolnih partnerskih skupnostih diskriminirani glede na otroke v heteroseksualnih skupnostih in bi lahko zdaj naštevala vrsto stvari kje niso izenačeni. Nam se zdaj s tega vidika zdi prvi korak najbolj pomemben, da se zaščiti interes otrok.
SLAK: S tem členom se ščiti interes otrok, gospa Novak?
NOVAK: No v to v Novi Sloveniji nikakor nismo prepričani oz. smo celo nasprotnega mnenja. Mislim, da se ščiti interes nekoga drugega.
SLAK: Koga?
NOVAK: Iz lastnih izkušenj vem kako pomembno je, da ima otrok očeta in mamo. Tudi če se zakonca razideta, žal, tudi teh je veliko, otrok ve kdo je njegov oče kdo je njegova mama. Seveda poznamo veliko primerov, ko dve ženski vzgajata, je mama in je teta, je mama in je babica ali tudi stric in podobno. Vendar ta otrok bo vedel, to je mama to je pa teta. Tako, da ima tudi lahko ljubezen dveh žensk hkrati, vendar so razmerja določena. Ne znam si pa predstavljat, da bo v eni družini, da bosta dve mami. Mislim, da se bo tak otrok slej ko prej znašel v neki psihični stiski. Tudi ne bo vedel zdaj pravzaprav kakšna so ta spolna razmerja oz. vsekakor mislim, da bo nekoliko se srečeval tudi s težavami tudi z okolico.
SLAK: Dobra iztočnica za replike za naprej. Vsi se želite prijaviti. S tem bomo nadaljevali v nadaljevanju oddaje, torej kaj je dobro za otroka in seveda o tem ali nas čaka zopet nov referendum. Nadaljujemo z replikami kot smo obljubili. Gospa Marjanovič Umek izvolite.
Dr. MARJANOVIČ UMEK: Ja gospa Ljudmila Novak je dala dobro iztočišče v tej točki zaznavanja asocialnih oz. spolnih vlog kdo ima probleme ali opazovalci torej družba, mi odrasli ali otrok. Po mojem razumevanju imamo probleme mi pri tem ali ima otrok dve mami, dva očeta in ne otrok ali ima dve mami ali dva očeta. Torej poznam primere ko so otroci vključeni v vrtec, ko s ponosom povejo, da je to njegova mama pa to je njegova mama in s tem nima nikakršnega problema. Ali je pa okolje že dovolj zrelo in ali to sprejema ali ne, pa se lahko sklicujem na določene raziskave, ki kažejo, da je tukaj nekaj problemov, ampak ne problemov samo pri otrocih, ki živijo v istospolnih zvezah, ampak problemov pri našem sprejemanju drugačnosti. Enaki problem imamo tudi pri otrocih s posebnimi potrebami. Nimajo problema z otrokom, ki je vključen ne vem v skupino otrok s posebnimi potrebami z ostalimi otroci. Imajo pa žal zelo velikokrat probleme odrasli in ustvarjajo neko klimo kaj se bo zdaj zgodilo kaj vse bo narobe, pri čemer je seveda lahko ta otrok v neki neugodni situaciji. Še enkrat poudarjam, ne zato, ker bi on ne imel pravzaprav probleme povedat kaj se mu v njegovih odnosih oz. v družini dogaja. On je lahko s tem popolnoma zadovoljen in pričakuje, da bi tudi okolica lahko to sprejela, oz. smel bi pričakovati.
SLAK: Gospod Žorž gre za problem sprejemanja drugačnosti?
Dr. ŽORŽ: Ja torej to s tem delom, ki ga je zdaj dr. Umek rekla, bi se 100 % strinjal. Vendar je potrebno dodat še nekaj, to je če gledamo samo sedanji trenutek v tem trenutku otrok res nima tega problema, ampak v procesu vzgoje se oblikuje njegova osebnost, tudi spolna identiteta. Prej je bilo omenjeno istospolna usmerjenost je problem genov, dednosti. Ne vemo. Stroka ne ve kolikšen delež odstotkov imajo tu geni, koliko pa vzgoja. Bodimo pošteni, recimo, da ne vemo. Ampak ne glede, nek del zagotovo je. Torej, ker se spuščamo v to področje, vztrajamo delamo nek eksperiment kakršnih smo že veliko v preteklosti, samo enega bom omenil, ki ga je stroka zakuhala, in ga podturila, podtaknila politiki. Permisivna vzgoja. Stroka jo je zgradila in politika jo je slepo sprejela. Rezultate žanjemo. Ampak takrat ko je bila uveljavljena, je cela stroka trdila, da je to napredno. A vemo, da je to korak naprej? Kaj pa če je korak nazaj?
Dr. ČERNIČ ISTENIČ: No term v interesu otroka je vedno bil v zgodovini ali pa bi rekla v tej novejši zgodovini polje ideološkega boja. Tukaj je ena in druga stran oz. katerakoli poskušala uveljavit svoje interese, tako, da moramo nekako preko tega iti in se res vprašat kaj je zares v interesu otroka. Ne zdaj ali živi v neki „pravni skupnosti“ ali ne. Na primer jaz bi se tukaj navezala...
SLAK: In kaj je v interesu otroka po vašem mnenju?
Dr. ČERNIČ ISTENIČ: Ja v interesu otroka je, da ima zagotovljene osnovne življenjske potrebe.
Dr. ŽORŽ: Kdo vam je pa to povedal? Kako pa vi veste kaj je v interesu otroka?
Dr. ČERNIČ ISTENIČ: Ja tako kot bi rekla...
Dr. ŽORŽ: Ker tako domnevate. Torej to je vaš pogled?
Dr. ČERNIČ ISTENIČ: Ne to ni nobena domneva.
Dr. ŽORŽ: Ja seveda.
Dr. ČERNIČ ISTENIČ: V bistvu za vsako živo bitje je optimalno ugodje doseženo z zadovoljitvijo osnovnih življenjskih potreb.
Dr. ŽORŽ: Osnovne. Kaj pa druge razen osnovnih življenjskih? A so te nepomembne?
Dr. MARJANOVIČ UMEK: Samo interes otroka bi poskušala z vidika svoje stroke razložit. Poglejte mi vemo, da je v interesu otroka to kar ugodno učinkuje na njegov razvoj. In marsikaj vemo kaj ugodno učinkuje na otrokov razvoj. In ugodno učinkuje na otrokov razvoj to, da, prej sem naštevala, da se počuti varno, da ima odzivne odrasle osebe in podobno. Torej to je v interesu otroka, zato, ker so izmerjeni učinki, da otroci, ki to imajo, dosegajo drugačen bolj spodbuden razvoj, hitrejši razvoj, ugoden razvoj, kot tisti, ki tega nimajo.
SLAK: In to zagotavljajo po vašem stališču tudi istospolne skupnosti?
Dr. MARJANOVIČ UMEK: Zagotovo, zagotovo.
SLAK: Zakaj vi potem temu nasprotujete, gospod Strehovec?
Dr. STREHOVEC: Poglejte dva očeta lahko izkazujeta neko mero ljubezni, vendar nikoli ne moreta nadomestit matere. In dve ženi, dve materi če hočete, nikoli ne moreta nadomestit očeta. Otrok za svoj psihofizični razvoj potrebuje moški in ženski lik. Ko govorimo o tem katero okolje, katera skupnost je najbolj primerna za otroka, mi tukaj imamo celo vrsto raziskav, zlasti v ZDA in po Zahodni Evropi, ki govorijo o tem, da otroci, ki živijo v recimo eno starševskih družinah, kjer nimajo na primer očeta, so pogosteje izpostavljeni asocialnim vedenjem, tveganju za asocialno vedenje. Potem za spolno prenosljive bolezni, slabši šolski uspeh. Imajo potem, potem imajo večjo verjetnost, da bodo v slabšem ekonomskem stanju in tako naprej. Zato obstajajo študije in to je tista stvar, ki jo mi vedno znova opozarjamo, na katero smo mi vedno znova opozarjali. Namreč v pripravi družinskega zakonika po našem mnenju ni sodeloval zelo širok krog strokovnjakov. Bili so samo izbrani strokovnjaki, ki so seveda favoriziral raziskave, ki govorijo o tem, da otroci v istospolnih skupnostih niso v ničemer prikrajšani. Tukaj bi rad opozoril dobesedno na nekatere metodološke probleme teh raziskav. Te raziskave kot jih jaz sam osebno poznam, so narejene na majhnem vzorcu, so narejene med prijatelji odgovarjajo istospolno usmerjeni odrasli, ne otroci in nimamo dolgoročnih študij, ki bi govoril o vplivu takšnih skupnosti na psihofizični razvoj samih otrok. In to je pomembna stvar, ki se je moramo vsi zavedat.
SLAK: Gospa Kresal.
KRESAL: Ja o interesu otrok govorimo. In danes smo slišal zelo veliko visoko donečih besed o kvaliteti zakonske zveze, o kvaliteti razno spolnih skupnosti, pa o lastnih izkušnjah in tako naprej. Bom jaz lastno izkušnjo povedala. Kot ministrica za notranje zadeve. Vsak dan se srečujem z desetinami, stotinami primerov nasilja v družini. Primerov spolnega nasilja nad otroki, primerov pretepanja zaradi alkoholizma. Takšnih in drugačnih zlorab. In se dogajajo v zakonskih zvezah, in se dogajajo med istospolnimi in med razno spolnimi partnerji. Zakonska zveza, moški in ženska nista noben garant, da bo otrok dobro živel. In zakaj je pravzaprav tu še večje sito. Vsi te istospolni, ki bi želeli posvojit otroka, bodo šli čez sito vsega tistega kar nekdo, ki se poroči ne bo šel. Bodo šli čez centre za socialno delo, čez tisoč razgovorov, čez ne vem kakšne preverbe vse, zato, da bodo otroku lahko dali mirno okolje, prijazno okolje, veselo okolje, kjer ga ne bodo tepli in maltretirali in to nima nobene veze z usmerjenostjo koga imaš rad in nima nobene veze s spolom. In gospa Novak je prej to, me zbode vedno, tako lepo povedala kaj je njena izkušnja. Saj imate fajn izkušnjo, ampak ste pa tudi povedal, da nimate izkušnjo z druge strani ne. Zakone moramo pač pisat iz obeh strani, ne samo iz ene pristranske, ker je normalno, da je pristranska, ker ne more biti drugačna situacija kot je osebna. In zato imamo stroko in zato pač imamo gospo Marjanovič in še koga drugega, ki nam pove kako se je razvila. In očitno se je v 40 letih razvila. In ne govorimo o registraciji avtomobilov, govorimo o ljudeh, o njihovih življenjih, o njihovih otrocih.
SLAK: Zakone morata pisati obe strani?
Dr. ŽORŽ: Torej je avtomobil pomembnejši od življenja?
KRESAL: Za vas je očitno avtomobil bolj pomemben.
Dr. ŽORŽ: Ker je pomembnejši, ga je treba registrirat, človek je manj pomemben, ga ni treba registrirat.
KRESAL: Človek ni konj in ni avtomobil.
Mag. POTRATA: Saj to določilo v družinskem zakoniku ravno sledi življenju, ki pozna eno starševske družine, ki pozna zvezo dveh partnersko skupnost v kateri otroci živijo, rekonstruirane družine in marsikaj. In meni se zdi ta definicija družine, ki priznava, da družina obstaja šele če je otrok, ob tem otroku pa živi ena odrasla oseba ali dve, se mi zdi odprta definicija, ki priznava realnost. Kaj pa odsotni očetje, ki ne skrbijo? Kako pa otrok takrat si lik očeta ob sebi vzgoji? O nasilju smo že govorili. Ampak to so ekscesne situacije. Meni se zdi potrebno povedati še eno stvar, ta definicija družine, ki predstavlja isto vrsto kot kakovostno družino, tudi eno starševsko, da je bila taka definicija na vladi sprejeta že leta 2007 in jo je to dr. Župančič sprejel in je šla skozi vladno proceduro in se takrat ni zdela problematična. Kar naenkrat pa se je sedaj znašla zahteva pred poslankami in poslanci, da bi morali celo v ustavo zapisat, da družino predstavljata oče oz. mož in žena in otrok.
SLAK: No, saj tu imamo definicijo družine po novem. „Družina je življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice.“
Mag. POTRATA: Kar vključuje tudi socialno starševstvo. In prej ko smo govorili o tem kako se otroci počutijo v okolju, saj zaznavamo stigmatizacijo tudi posvojenih otrok, stigmatizacijo rejencev. Gre preprosto za ta problem, da vsaka različnost v okolju vzbuja pozornost. In so primeri istospolnih, otrok iz istospolnih skupnosti, ki so v nekem okolju na neki šoli bili stigmatizirani, na neki drugi šoli pa niso bili stigmatizirani. In če bi izhajala iz izkušenj in razprav v okviru otroškega parlamenta, otroci iz višjih razredov osnovne šole in zadnjega triletja imajo zelo odprt odnos do takih skupnosti in celo ugotavljajo, da imajo premalo informacij o vsem tem. Ker, kaj pa tisti otroci, ki zaznavajo v sebi to različnost in ne dobijo ustrezne informacije doma in tudi v domačem okolju zaznavajo, da s tako usmeritvijo ne bi bili sprejeti.
SLAK: Gospod Strehovec.
Dr. STREHOVEC: Glejte ko je govora o tem predlogu, da bi lahko istospolni pari tudi posvojeval otroke. Tukaj je treba posebej poudarit, da se s tem odpira eno polje, ena vrata enemu zelo hudemu položaju. Namreč, da se kvaliteta istospolnih partnerskih skupnosti in presoja kaj je najbolje za otroka ne bo več presojalo pač z vidika, zdaj z vidika pravic otrok, ampak dejansko z vidika položaja istospolnih usmerjenih. Kako se to kaže? Kaže se tako, da bo recimo situacija, da bo sodišče po novem dalo v posvojitev 20 otrok, recimo letno ali pa 40 otrok in potem se bo kaj zgodilo, bodo ugotovil, da so vsi pari, kamor bodo otroci posvojeni, bodo heteroseksualni pari in potem se bodo tisti istospolno usmerjeni pari, ki niso bili zbrani seveda pritožil in se skliceval na razlikovanje zaradi osebnih okoliščin, na diskriminacijo in tako naprej. In kam bo to pripeljalo dolgoročno? Pripeljalo bo do uvedbe kvot. In tukaj seveda, to je pa zelo zelo nevarna stvar. Prepričani smo, da sodišče ne more obsodit otroka na življenje brez očeta oz. brez matere. To je temeljna človeka pravica za katero se je treba zavzemat tudi znotraj družinskega zakonika.
SLAK: Gospa Ljubica Marjanovič.
Dr. MARJANOVIČ UMEK: Jaz bi pa rada povedala repliko še na prejšnje vaše izvajanje, tisto o eno starševskih družinah je bila pa huda teza za 52 % otrok v naši državi, ki živijo v eno starševski družini, so bolj agresivni, so asocialni, so manj uspešni v šoli ste rekli. Torej to so podatkih izrečeni popolnoma na pamet. Poglejte si zadnjo raziskavo, zadnjo raziskavo mednarodno raziskavo v kateri je sodelovala tudi Slovenija, ki ji rečemo pisa v tej državi, kjer meri znanje na primer. V tej raziskavi je ena od spremenljivk tudi eno starševska družina. Nikakršnih razlik nikakršnih razlik v znanju učencev, ki prihajajo iz eno starševske družine ali pa vaše družine, če smem tako reči in to ne samo pri nas, tudi v drugih državah. Tako, da to pa so trditve, ki nimajo nikakršnega konteksta, res nikakršnega zakaj bi nekdo otrok, ki živi samo z mamo ali pa samo z očetom, imel drugačen socialni razvoj, drugačno znanje, drugačno vse ste našteli. Vse možno ste našteli in pravzaprav diskreditirali te družine in otroke do take mere, da je pa to v državi kjer imamo 52 % takih otrok, res zelo zelo huda obsodba.
Dr. STREHOVEC: Jaz mislim, da tukaj ste zelo radikalno interpretiral moje besede. Jaz sem tukaj govoril o tem kaj je najbolje za otroka in kam naj bo posvojen.
Dr. MARJANOVIČ UMEK: Dr. Ne jaz sem vas citirala, gospod Strehovec.
Dr. STREHOVEC: Tukaj obstajajo raziskave, ki govorijo o tem, da otroci, ki živijo skupaj z očetom in mamo, ki živijo v urejeni zakonski zvezi, imajo dosti boljše rezultate na področju vedenja, na področju šolskega uspeha, kasneje v karieri lažje uresničijo svoje osebne cilje in tako naprej. In tukaj obstaja veliko raziskav, ki jaz osebno tudi službeno...
Dr. MARJANOVIČ UMEK: In tudi obratni, sem že povedala.
Dr. STREHOVEC: Sem povedal tudi raziskave glede od tega ali v bistvu otroci v istospolni skupnosti dosegajo enake rezultate kot v recimo izven zakonskih zvezah, kjer sta oče in mama. Tukaj je en velik metodološki problem. In jaz se strinjam z gospodom Žoržem, ki je opozoril dejansko na en velik problem teh raziskav. Namreč kako so narejene, kdaj so narejene, kdo odgovarja v teh raziskavah pa tudi, da dejansko mi nimamo več dolgoročnih študij. Tako, da jaz bi se vrnil nazaj. Osebno mislim, da imajo otroci pravico, da če so posvojeni, da so posvojeni v najboljše okolje za svoj psihofizični razvoj.
Dr. ČERNIČ ISTENIČ: Ja ko ste govorili o teh raziskavah v Ameriki so naredili raziskavo na statističnih podatkih in so ugotovil, da so tisti otroci, ki so živel v skupnostih istospolnih partnerjev, bili na univerzah veliko bolj uspešnejši kot pa otroci v heterogenih skupnostih. Na statističnih podatkih, ker so bili deležni pač več pozornosti. Žal, so bili pač ti pari bolj otroku naklonjeni.
SLAK: Ja gospod Žorž.
Dr. ŽORŽ: Spet se vračamo na vprašanje raziskav, ki sem ga enkrat že začel. Mi bi lahko to razpravo današnjo in dobro bi bilo, da bi jo enkrat nekje drugje sploh začeli, peljali naprej lahko do jutri zjutraj in na koncu ugotovili tisto kar sem jaz na začetku povedal. Raziskave nam dajejo take in drugačne izsledke in nekako samovolja posameznika, da izbere samo ene raziskave ali samo druge, je samovolja in je neetična drža strokovnjaka, ki to počne. Ugotovitev, da imamo raziskave, ki dajejo takšne in drugačne rezultate, nas pripomore samo k temu, da stroka tu ne more kvalitetno asistirat politiki, ker hoče biti verodostojna in zato, kar politika dela kar politika naredi, je politično dejanje in torej socialni eksperiment.
SLAK: Ja še replika.
Dr. ČERNIČ ISTENIČ: Ja raziskava, ki sem jo jaz omenjala, je bila objavljena v ugledni mednarodni reviji, ki je...
Dr. ŽORŽ: Saj so vse objavljene.
Dr. ČERNIČ ISTENIČ: Ne objavljene, ampak so v uglednih, ki imajo za seboj vse kriterije znanstvenosti.
Dr. ŽORŽ: Vse imajo za sabo... Ma glejte spet enostransko delujete. Tisti, ki zagovarjajo vaše rezultate so verodostojne, tiste, ki dajo drugačne niso verodostojne. Jaz nisem niti kompetenten, da bi o tem razsojal, saj nisem raziskovalec.
KRESAL: Potem pa ne ne. Že ves večer razsojate o tem pa niste kompetenten. Potem pa ne razsojat.
Dr. ŽORŽ: Oporekam temu, da delamo zaključke samo na osnovi enih raziskav in enostranskih in vse, ki dajejo drugačne rezultate vse vnaprej zavržemo kot neverodostojne.
KRESAL: Ne to ni res.
Mag. POTRATA: Ne večji problem je, so raziskave, ampak problem nastane v interpretaciji raziskav in na odboru v teh 60 urah sem imela priložnosti, kako so se različno interpretirale raziskave. In to zelo namerno interpretirale je bilo večkrat pojasnjeno. Nekateri so morali tudi v medijih pojasnjevat različna stališča, zato, ker so interpretacijo prilagajali svojim izhodiščem.
Dr. ŽORŽ: Ja, saj o tem govorim.
Mag. POTRATA: Ja. Ampak jaz govorim...
Dr. ŽORŽ: O tem govorim.
Mag. POTRATA: …ravno o tem kar je izhodiščna teza dr. Strehovca, ko je trdil, da so otroci iz eno starševskih družin obremenjeni...
Dr. ŽORŽ: Ne on je trdil, sem slišal, da obstojajo take raziskave.
Mag. POTRATA: ...s številnimi primanjkljaji. Da so obremenjeni s številnimi primanjkljaji.
Dr. ŽORŽ: Da obstojajo take raziskave.
Dr. STREHOVEC: Obstajajo ja.
Mag. POTRATA: Nemške raziskave na reprezentativnem vzorcu in ne samo odraslih oseb, ampak tudi otrok kažejo, da so otroci iz istospolnih partnerskih skupnosti neprimerno bolj tolerantni kot kakšni drugi, pa sem samo eno značilnost povedala.
NOVAK: V Sloveniji veliko parov čaka na posvojitev urejenih zakonskih parov, pa žal otrok je premalo, ki bi jih lahko posvojili. In nikjer ne piše, da so pa istospolne skupnosti pa idealne. Statistike govorijo ravno nasprotno. Jaz verjamem, da mnogi izmed otrok, ki živijo v eno starševski družini, da se tisti starš, ki z njim živi zelo posveti, ker ima tudi morda je bolj navezan na tega otroka, ker je sam z njim ali kakorkoli, jih sama vzgaja, zato gre vsa pohvala tistim materam ali očetom, ki morajo sami vzgajat svoje otroke. Ampak tukaj ne moremo pa izmerit kakšen pa ima drug učinek na razvoj te osebnosti otroka to, da živi v taki eno starševski družini, ker lahko prihaja prav v času odraščanja do mnogih vzgojnih problemov prav zaradi tega, ker ni roke očeta in matere.
SLAK: No v nadaljevanju oddaje torej o tem, ali gre ta predlog, da tako rečemo predaleč za sedanje stanje v slovenski družbi in seveda tudi o tem kaj se bo zgodilo. Parlament mislim, da bo 14., ne gospa Potrata oz. 17. junija...
Mag. POTRATA: 13. se začne seja in traja cel teden. Kdaj bo na vrsti, vam pa ne znam povedat.
SLAK: Torej po 13. bo parlament odločal o tem družinskem zakoniku in videli bomo če bo sprejel takšne rešitve o katerih smo govorili danes nocoj ali bomo šli na referendum. Nadaljujemo z razpravo. Zanima me takole gospa Potrata, videli smo kaj pravijo tukaj v Novi Sloveniji, kaj pravi recimo gospod Strehovec, ki prihaja s slovenske škofovske konference. In zato me zdaj zanima so pred tem tretjim glasovanjem, še možne spremembe, bi jih vaša stranka kot največja parlamentarna in vladna stranka podprla v smislu, da se zakonska zveza definira kot zveza katere namen je v zasnovanju družine, da se spremeni ta dikcija družine. Potem in spremembe ali so možne tudi pri definiciji družine kot življenjske skupnosti staršev in otrok?
Mag. POTRATA: Za tretje branje člen o katerem ste govorili, tretji ni odprt zaradi tega, ker amandma ni bil sprejet. Je pa odprt četrti člen, za katerega sem že poprej napovedala, da je za nas sprejemljivo tisto besedilo, ki je prišlo v drugo branje pred sprejetjem amandmaja slovenske demokratske stranke.
SLAK: se pravi to o registraciji. Ampak gospa Kresalova, kaj boste pa storili v LDS? Tukaj je SD stopil korak nazaj. Kaj boste pa vi storili? Boste zagovarjali ta prvotna stališča, ali boste vztrajali na tem, da morajo imeti istospolne skupnosti tudi možnost posvojitve otrok ne samo tisti, ki imajo biološkega otroka. Kakšno bo vaše stališče? Boste podprli tak zakon kot je zdaj v tretjem branju?
KRESAL: LDS ni nobena neznanka. Že ves čas, že dve leti se ve kakšno je naše stališče. Niti za milimeter ga nismo spreminjali, ker je stvar odnosa do ustave, prava in pa človekovih pravic. Mi ne moremo in ne bomo podprli kompromisnega predloga takega ali drugačnega. Gre enostavno za to, da ne moremo pristat na ureditev, ki uzakonja diskriminacijo. Ne moremo pristat na to, da se uzakonja nekaj kar je v nasprotju z ustavo. Ker pravzaprav ves čas se vrtimo okrog te posvojitve. Ampak ne gre samo za to, da se daje možnost posvojitve, gre za to, da tudi tistim, ki imajo drugačno spolno usmeritev, priznamo, da so ljudje. Tako kot mi vsi ostali z vsemi pravicami in obveznostmi in da so pred zakonom enaki. In to je osnova vsake demokratične razvite družbe in to je nekaj kjer ne more biti kompromisa. In LDS se točno ve kako se bo obnašal, že dve leti se obnaša enako. Tako, da tisti, ki pač sklepajo kompromise, bodo za te kompromise morali tudi si pridobit ustrezno večino.
SLAK: In to me zdaj zanima gospa Potrata, tu slišimo LSD bo vztrajal. Vi ste šli v te kompromise zato, ker ste dejali, da ste šli nasproti opozicijskim strankam, se pravi tudi predlogom SDS-a. Ampak jaz če sem pravilno razumel gospoda Cukjatija, bo SDS kljub tem kompromisnim predlogom, on ni zadovoljen z definicijo zunajzakonske zveze z definicijo družine, če sem jih prav razumel. V parlament vlagajo amandmaje, ki recimo potem zahtevajo registracijo zunajzakonske skupnosti. Potem pa jih v bistvu, ki razburjajo javnost, potem pa v bistvu v javnih razpravah na nek način ne sodelujejo, se iz njih izločijo, ker verjetno vedo, da taki predlogi ogrožajo teh njihovih 50 plus na naslednjih volitvah.
Mag. POTRATA: Družinski zakonik, ima 403 člene. Rešuje vrsto stvari, tudi prepoved kaznovanja otrok in nasilja nad otroki vsebuje, da ne govorim o celi vrsti drugih pomembnih sprememb, ki jih družinski zakonik prinaša. Verjamemo, da je zakonik pisan tako, da postavlja otroka v središče in ko smo tehtali ali naj zdaj s tako postavljenimi stvarmi, da ob tisti določbi, ki je bila videti najbolj sporna in okrog katere se je največ razprava vrtela, to je posvojitev istospolno partnersko skupnost, da zaščitimo vsaj otroke v takih skupnostih, ki so že, ker imajo biološkega starša v taki skupnosti, se nam je zdela ta rešitev korak naprej in preprečitev mogoče tega, da bi šel zakon na referendum, ker ne bi tega napravil. Jaz pa vam zdaj ta hip ne morem povedati ali bo zakon, ker bo skoraj gotovo šel tudi bo dobil veto državnega sveta ali bo dobil zakonik potem 46 glasov ali ne. In kaže se, da je zdaj več se tehtnica nagiba v to smer, da ne bo dobil večinske podpore in potem bo vse kar smo razpravljali in kar smo naredili padlo v vodo, zaradi tega, ker bo zakon padel. Ne bomo pa imeli referenduma. To pa je res.
SLAK: Zato vi napovedujete ta referendum. Ste sposobni zbrati podpise?
NOVAK: Mislim, da ni problema. Nova Slovenija je v 14 dneh zbrala skoraj 6 tisoč podpisov. Civilna iniciativa za katero mi je žal, da nocoj ni tukaj prisotna, je zbrala 65 tisoč podpisov. Torej javnost tega zakona v taki obliki ne podpira. In mislim, da bi to dejansko moral poduk vladi, da naj sporne določbe umakne, če je toliko ostalega koristnega v prid otrok, potem ne vidim razloga zakaj tisto ostalo ne bi prevladalo. In zakaj vztrajate prav na tem.
SLAK: Kako se bo Cerkev recimo odzvala v tem primeru, da zakon gre skozi? Boste tukaj podprli oz. boste tukaj podprli tiste, ki bi predlagali referendum, ali boste stali bolj ob strani?
Novica.l Poglejte mi še vedno upamo, da ne bo prišlo do referenduma in upamo, da bodo poslanke in poslanci sprejeli takšne amandmaje, da skratka s katerimi se bodo zavzeli za družino očeta, matere in otrok. V kolikor pa bo družinski zakonik v taki obliki dejansko prišlo do konca in ko bo šlo za odločanje, pričakujemo, da bodo poslanke in poslanci zavrnili takšen družinski zakonik. Če bo takšen družinski zakonik sprejet, prav gotovo komisija pravičnost in red. bo tudi javno podprla vse tiste organizacije in posameznike, ki se bodo zavzel za referendum. Prepričani smo, da tukaj ne gre samo za politiko, gre za temeljne vrednote družbe o katerih morajo odločati vsi ljudje, ne samo ena majhna manjšina, ki je lahko medijsko dovolj vplivna, vendar ne odraža večinske volje slovenskih državljanov in državljank.
SLAK: Se pravi bi aktivno sodelovali v pred referendumski v tem primeru?
Dr. STREHOVEC: Tako. Tako ja.
SLAK: Gospa Kresal, mnogi pravijo, da bi morda ta korist, politika manjših krakov pri tem priznavanju pravic istospolnim, dosegla večji učinek, kot prevelik korak naprej?
KRESAL: Če bi to delovalo, če bi lahko bila politika res samo take vrste kombinatorika, potem še danes ne bi imeli rešenega problema izbrisanih. In jaz verjamem, če bi dali zakon o izbrisanih na referendum, bi tudi padel. Zato, ker kot je rekel Jefferson nekoč, da je pač, demokracija ni nič drugega kot pa kultura večine nad manjšino, če ta nesorazmerno posega v pravice manjšine. Zato pa človekova pravica nikoli ne more iti na referendum in zato se mi zdi skrajno neodgovorno, da vprašanje osnovnih človekovih pravic pride na referendum na tak način in tega bi seveda zrela politika morala zavedat.
NOVAK: Vprašanje istospolnih skupnosti, je že dokaj urejeno z zakonom o registraciji istospolnih skupnosti, dejmo ga dopolnit, da ne bodo kršene te osnove pravice kar se tiče premoženja in drugih razmerji.
SLAK: Zaključne besede gospa Potrata. Dve leti ste v parlamentu delali na tem.
Mag. POTRATA: Tisto kar je bilo slišat za tem omizjem, sem prepričana, da temeljni problemi ni v posebnem zakonu o istospolni partnerski skupnosti, ampak je temeljni problem v definiciji družine kakršna je in hočejo imeti tisti, ki so zagovorniki in ki referenduma in tudi grozijo z referendumom, hočejo pač imeti definicijo družine, po kateri je družina oče, mati in otrok.
SLAK: Dobro. Hvala vsem, ki ste prišli. Kakšen bo razplet dogodkov v zvezi z družinskim zakonikom bomo kmalu videli. Poslanci bodo o njem odločali že sredi tega meseca. Potem pa bomo videli ali nas čaka še en referendum ali ne. Ostanite s Televizijo Slovenija še naprej, kmalu bodo na vrsti Odmevi.