20.06.2011 Avtor: Katarina Kresal; foto: Matej Družnik

Odnos do beguncev – lakmusov test spoštovanja človekovih pravic

Organizacija združenih narodov je 20. junij pred dobrim desetletjem razglasila za svetovni dan beguncev.

S tem so Združeni narodi na nek način potrdili pozitiven val sprememb iz let po drugi svetovni vojni, ko je bila sprejeta Konvencija ZN o statusu beguncev, ki skupaj s pripadajočimi protokoli predstavlja temeljni akt begunskega prava. K njegovemu spoštovanju se je zavezala tudi Republika Slovenija.

Postati begunec pomeni, da si že v samem temelju oropan za svobodo in vse možnosti, ki so nam, živečim v mirnem okolju, povsem samoumevne. Beg je namreč zadnje, kar posamezniku v trenutkih ogroženosti, strahu in skrajnega obupa preostane. V strahu za lastno varnost in življenje, pa tudi za življenje svojih otrok, posamezniki na vseh koncih sveta dnevno premagujejo strah pred tujim in neznanim, ki jih čaka onkraj meja njihovih držav. Nesprejemanje in nerazumevanje njihove stiske, ki na globlji ravni dejansko odraža stisko celotnega človeštva, s tem pa tudi vsakega izmed nas, pomeni njihovo ponovno viktimizacijo. In od naših besed o svobodni, na človekovih pravicah utemeljeni družbi, ostane bore malo.

V zadnjem obdobju razprave o problematiki begunstva prepogosto prevzemajo ekonomske termine. Humanitarno krizo se tlači v okvire analiz stroškov, koristi in neusmiljenega preračunavanja vrednosti človeškega življenja. Se zavedamo, da v tej »računici« izgubljamo vsi, saj na ta način zlorabljamo in na kocko postavljamo tudi lastne pravice? Tematika begunstva je zato lakmusov test spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin sleherne sodobne demokratične družbe. Tudi slovenske.

Na ministrstvu človekove pravice vsaj v mojem mandatu jemljemo zelo resno, zato smo naredili kar nekaj korakov naprej tudi na področju obravnave beguncev. Bistveno smo povečali število priznanih statusov mednarodne zaščite, z novim zakonom smo dvignili raven pravic prosilcev za mednarodno zaščito in oseb s priznano mednarodno zaščito, ki živijo v Sloveniji, uvedli smo žepnino, omogočili, ne samo obiskovanje osnovne in srednje šole, temveč po novem tudi visokošolskega in univerzitetnega študija in uvedli brezplačno pravno pomoč na prvi stopnji za vse prosilce, saj so jo bili v preteklosti deležni le v postopkih pred sodišči.

O vključevanju beguncev v slovensko družbo in o ustvarjanju medkulturnega dialoga pa bomo govorili tudi danes zvečer v Kinu Šiška, kjer bomo dan beguncev obeležili z razstavo fotografij in podelitvijo nagrad najboljšim na fotografskem natečaju v okviru projekta begunec.si, ki ga sofinanciramo skupaj z Evropskim skladom za begunce. Med nami bodo tudi predstavniki nevladnih organizacij, s katerimi sodelujemo vse leto na različnih projektih in skupaj ob vzajemnem spoštovanju poskušamo ustvariti prostor, odprt za večkulturnost in medkulturni dialog.