13.10.2011 Avtor: Katarina Kresal

Liberalizem, ki je prinesel konec totalitarnih idej, naj bi se zdaj umaknil in dal prostor tem istim totalitarnim idejam? Ne, hvala!

Liberalizem se v svojem najbolj čistem bistvu osredotoča na pomen svobode in enakopravnosti v najširšem pomenu besede. Svoboda posameznika je za nas, liberalke in liberalce, najvišja vrednota.

Svobodo razumemo kot postulat in naše poslanstvo za zaščito interesov posameznika. Že klasični mislec John Stuart Mill je dejal, da je breme dokazovanja proti svobodi na tistih, ki ji oporekajo. Liberalci verjamemo, da so vsi posamezniki v družbi enakovredni in da imajo enake pravice. Zato smo najbolj goreči verniki v demokracijo. Verjamemo v univerzalizem pravic: te so dane vsem in prav nikomur ne morejo biti odvzete na podlagi na primer rasne, etnične ali svobodno nazorske pripadnosti. Pripravljeni smo spremeniti svoje mnenje in dovzetni smo za novo: če nas nekdo prepriča v boljše rešitve in ob tem navede utemeljene in dobre argumente, jih rade volje sprejmemo. Odprti smo za drugačne ideje in široko razpravo. Podpiramo dialog. Vse tisto torej, kar v današnji družbi vedno bolj pogrešamo in kar manjka tudi politiki.

V zadnjem obdobju želijo nekateri v naši družbi ustvariti prepričanje, da je rok trajanja liberalnih strank potekel, da jih je treba umazati in popeljati na smetišče zgodovine. Kot da bi vse tisto, kar je prineslo konec totalitarnih idej, moralo znova narediti prostor tem istim totalitarnim idejam! Spet drugi se postavljajo kot »klasični« liberalci, samo nekoliko bolj »sprejemljivi« za širšo množico. Govorijo o liberalizmu na deklarativni ravni, ob konkretnih vprašanjih pa takoj postavijo tisti klasični »ampak«: smo za enakopravnost, AMPAK o izbrisanih ne govorimo, ker si nočemo delati promocije. Smo za svobodo izbire, AMPAK dajemo prednost klasični družini. Smo za liberalizem, AMPAK ta naj bo politično korekten... Kako, torej?!

Svoboda ne sprašuje za politično korektnost; svoboda je ali pa je ni. Politika mora to razumeti in spoštovati, ne glede na ceno javnega mnenja. Samo takšen odnos do nas samih in do ljudi, s katerimi si delimo državo, nas bo naredil za resnično odprto, pravično in pravno družbo. Ker to še nismo, ker politika tega (še) ni zmožna, se danes zbira civilna družba, ki čuti, da sta svoboda in svobodna izbira posameznika v naši družbi ogroženi. Zato: ko mi danes nekdo ponuja na izbiro politiko brez liberalizma, mu lahko odvrnem samo: Ne, hvala!