08.07.2011

Vlada se je že lani s sporazumom s sindikati zavezala, da bo uredila dodatke k policijskim plačam

Zaradi številnih napačnih informacij Ministrstvo za notranje še enkrat pojasnilo, da s svojim predlogom zakona ne posega v sistem plač v javnem sektorju in da policija še vedno ostaja del plačnega sistema javnih uslužbencev.

Vprašanje omejitve izplačila dodatkov je bilo izpostavljeno med lanskimi pogajanji s sindikati, kjer je bilo mnenje MJU, s katerim je soglašal tudi MNZ, da sprememba Zakona o sistemu plač v javnem sektorju ni smiselna, ker gre za specifike poklica policist, ki jih je potrebno urediti v področni policijski zakonodaji. Vlada je tako novembra lani s Policijskim sindikatom Slovenije podpisala sporazum, v katerem je nedvoumno zapisala, da bodo določeni dodatki za policiste urejeni v policijski zakonodaji.

Po mnenju Ministrstva za notranje zadeve dodatki in določene bonitete policistom pripadajo, ker je njihovo delo izjemno zahtevno, zahteva številne omejitve, med drugim - v določenih okoliščinah - tudi dolžnost ukrepanja v prostem času, povezano pa je tudi z neposredno nevarnostjo za njihovo življenje in zdravje. Določene dodatke, ki smo jih predvideli v predlogu zakona, imajo tudi drugi primerljivi poklici. Vojaki imajo teh bonitet veliko več.

Kar pa zadeva dodatek za stalnost  v višini 0,5 %, o katerem je danes največ govora, se policijska zakonodaja v ničemer ne spreminja. Ta dodatek je namreč že določen v veljavnem Zakonu o policiji, tako kot je določen tudi za ostale primerljive poklice v Zakonu o carinski službi, Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij in Zakonu o obrambi. V 59. členu Zakona o carinski službi piše, da pooblaščenim uradnim osebam pripada za vsako začeto leto delovne dobe v carinski službi nad 5 let dodatek na stalnost v višini 0,5 % osnovne plače in tako določbo smo zapisali tudi v Zakon o organizaciji in delu policije. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju je spremenil višino tega dodatka (0,33) in velja za vse, tudi za policiste. Če te določbe, za katero znova poudarjamo, da velja že ves čas, ne bi prenesli v naš področni zakon, bi ob spremembi ali odpravi omejitve višine dodatka za stalnost v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, policisti ostali brez takšnega dodatka, vsi ostali pa bi ga imeli zapisanega v področni zakonodaji.

Glede t. i. prekrškovnega dodatka pa je potrebno poudariti, da so s sprejetjem Zakona o prekrških leta 2004 v pristojnost policije prišli prekrškovni postopki, ki so bili do takrat večinoma v pristojnosti sodnikov za prekrške. Ob prenosu pristojnosti je bil napovedan dodatek k plači, vendar vse do danes to delo ni bilo ustrezno ovrednoteno. Dodatek je danes predviden samo za pooblaščene uradne osebe prekrškovnega organa »prekrškovne inšpektorje«, ki vodijo in odločajo ter izdajajo odločbe o prekrških. Ti inšpektorji, ki izdajajo odločbe v prekrškovnem postopku, dejansko izvajajo vse bistvene faze prekrškovnih postopkov, policija kot največji prekrškovni organ v državi pa je v bistvu prevzela breme učinkovitega izvajanja prekrškovne politike in učinkovite pravne države. Ker dodatkov za prekrškovne postopke leta 2004 kljub takratnim obljubam policija nikoli ni dobila, jih tudi v prevedbi plač v osnovni plačni razred leta 2008 ni bilo. Zato ta dodatek končno urejamo z novo zakonodajo. 

Ob pripombah carinikov, da nekaterih dodatkov in bonitet, ki jih policija zdaj na novo dobiva, nimajo, pa je treba poudariti, da carina nima posebne enote po zgledu policijske posebne enote za hujše kršitve javnega reda in miru ter izgrede, nima specialne enote po zgledu policijske specialne enote in nima  pilotov ter tajnih delavcev, zato dodatkov za tisto, česar nima, logično ne more imeti.