Katarina Kresal
Bulmastifi
-
- Na prepihu
-
SvežePolicija je prikrivala, da so dogodek na Oražmovi posnele video kamere na sosednji hiši oz. ni preverila teh posnetkov.
- Kresnica
-
Ni res. Policija je preverila kamere v sosednji hiši in ob ogledu videonadzornega sistema ugotovila, da je snemala le kamera, ki gleda na notranje dvorišče te stanovanjske hiše in nikakor ni pokrivala dvorišča hiše pokojnega dr. Baričeviča. Druga kamera na tej hiši pa ni bila vključena. Drugih videonadzornih kamer v bližini kraja v času dogodka ni bilo zaznati.
- Objavljeno
- 12. 5. 2010
- Avtor
-
- Na prepihu
-
SvežePolicija ni niti potrdila niti zavrnila suma mučenja živali, ker ne želi stvari priti do dna.
- Kresnica
-
Ni res. Nacionalni veterinarski institut je bil tisti, ki ni mogel niti potrditi, niti zanikati suma mučenja psov. Glede ugotovljenih poškodb so v svojem poročilu namreč navedli kar 6 razlogov za nastanek le teh.
Policija je v svojem končnem poročilu zato predlagala, da Okrožno državno tožilstvo določi izvedenca, ki bi se dokončno izrekel o razlogu poškodb, vendar tožilstvo predlogu ni sledilo in izvedenca ni postavilo. Prav tako tožilstvo po podanem poročilu ni od policije zahtevalo nobenega dodatnega obvestila ali dopolnitve poročila, kar pomeni, da so bile ugotovitve policije popolne.
Kazensko ovadbo društva za zaščito živali Ljubljana zoper neznanega storilca zaradi kaznivega dejanja mučenja živali je Okrožno državno tožilstvo Ljubljana zavrglo ter postopek ustavilo, ker so podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon.
- Objavljeno
- 12. 5. 2010
- Avtor
-
- Na prepihu
-
Katarina Kresal je 6 ur usmerjala delo policije v primeru Baričevič, ker je bila o nesreči obveščena pred preiskovalnim sodnikom in tožilcem.
- Kresnica
-
Ni res. Nikoli nisem posegala v operativne zadeve, ki jih obravnava policija. Za to tudi nisem pristojna. V konkretnem primeru sem bila skladno z utečeno prakso zgolj obveščena in seznanjena s tragičnim dogodkom.
Preiskovalni sodnik je bil s strani Operativno komunikacijskega centra Policije obveščen ob 17.51 uri in po dogovoru z OKC PU Ljubljana je obvestil tudi državnega tožilca. Odločila sta se, da ne prideta na kraj, kar je njuna legitimna pravica. Da njuna odločitev ni nič nenavadnega, kaže tudi to, da v zadnjih letih na območju PU Ljubljana niti v enem primeru posilstva ženske ali otroka na ogled kraja nista prišla ne preiskovalni sodnik ne državni tožilec!
- Objavljeno
- 12. 5. 2010
- Avtor
-
- Na prepihu
-
Sodnik Boštjan Zalar je na zahtevo Saše Baričeviča z odločbo zadržal usmrtitev bulmastifov Joy in Atlasa.
- Kresnica
-
Ni res. O zadevi je odločal senat treh sodnikov. Senat v sodbi ni odločil, da se pse vrne lastniku.
Senat je v sodbi z dne 10. 3. 2008 odločil le, da se odpravi odločba Ministrstva za kmetijstvo in se vrne v ponovno odločanje, pri čemer je zapisal tudi, da bi upravni organ lahko v ponovnem postopku utemeljil, da nevarnosti psov v konkretnem primeru ni mogoče drugače preprečiti kot samo z usmrtitvijo.
Kot navaja Boštjan Zalar v Pravni praksi (Številka 9, 4.3.2010), je neustrezno »stališče, da je šlo (pri sodbi op.p.) za »usodno napako« oziroma da je bila ta »sodba ključna za nadaljnje ravnanje, ki je pripeljalo do tragedije«« ... »Sodišče v redkih primerih, ko vrne zadevo upravnemu organu v ponovno odločanje, nakaže, ali bi sodišče sprejelo neko vsebinsko odločitev upravnega organa ali ne, ampak se navadno do tega ne izreka. V tem primeru pa se o tem je in je obrazložitev sodbe upravnemu organu nakazala, da če se bo organ odločil za usmrtitev psov, mora dati skrbniku možnost, da se pred izdajo odločbe izreče o zadevi, in da mora organ ugotoviti tudi, da nevarnosti za okolico ni mogoče drugače preprečiti.«
"Upravni organ (MKGP, op. p.) bi zato lahko v ponovnem postopku na podlagi kratke in ustrezno dokumentirane obrazložitve o naravi, pasmi, predvidenem okviru gibanja in zgodovini teh psov utemeljil, da nevarnosti v konkretnem primeru ni mogoče drugače preprečiti (kot z usmrtitvijo, op. p.)."
- Objavljeno
- 12. 5. 2010
- Avtor
-
- Na prepihu
-
Stroka je sklep upravnega sodišča glede usmrtitve psov označila za neustreznega.
- Kresnica
-
Ni res. V stroki je sklepu upravnega sodišča oporekal samo dr. Rajko Pirnat. Nihče drug ni izrazil pomisleka zoper to sodbo. Sodba tudi ni bila preizkušena s strani vrhovnega sodišča.
Upravno sodišče je očitek dr. Rajka Pirnata odločno zavrnilo in pojasnilo objavilo na svoji spletni strani, v izjavah ter v strokovni publikaciji Pravna praksa.
Kot je že pojasnjeno, pa s sklepom sploh ni bilo naloženo, da je pse potrebno vrniti lastniku.
- Objavljeno
- 12. 5. 2010
- Avtor
-
- Na prepihu
-
Ministrstvo za kmetijstvo je moralo pri odločanju o vrnitvi bulmastifov lastniku spoštovati odločbo upravnega sodišča in pse vrniti lastniku.
- Kresnica
-
Ni res. Gre za večkrat ponovljeno zavajajočo trditev, ki pa ni resnica. Upravno sodišče je Ministrstvu za kmetijstvo le naložilo, da pretehta, ali nevarnosti za okolico ni mogoče preprečiti drugače kot z usmrtitvijo živali. Takšen napotek sodišča usmrtitve psov ni izključeval.
V 9. številki Pravne prakse (4.3.2010), v kateri je Boštjan Zalar komentiral javne kritike o domnevno nezakoniti odločbi upravnega sodišča v tej zadevi, je med drugim zapisal: "Upravni organ (MKGP, op. p.) bi zato lahko v ponovnem postopku na podlagi kratke in ustrezno dokumentirane obrazložitve o naravi, pasmi, predvidenem okviru gibanja in zgodovini teh psov utemeljil, da nevarnosti v konkretnem primeru ni mogoče drugače preprečiti (kot z usmrtitvijo, op. p.)."
- Objavljeno
- 12. 5. 2010
- Avtor
-
- Na prepihu
-
Boštjan Zalar, brat Aleš Zalarja, je bil izbran na mesto poročevalca v zadevi Baričevič, da bi vplival na vrnitev psov lastniku. Sodišče je po njegovi zaslugi vrnilo pse lastniku.
- Kresnica
-
Ni res. Višji sodnik Boštjan Zalar je bil eden od treh članov senata upravnega sodišča in sodnik poročevalec, skupaj s članicama Darinko Deklevo Marguč in Alenko Belič. Vsi trije so bili določeni po vrstnem redu, kot ga določa Zakon o sodiščih.
V Sloveniji se v skladu s 15. členom Zakona o sodiščih sodni spisi sodnikom dodeljujejo po dnevnem zaporedju vložitve začetnega procesnega akta, upoštevajoč abecedni red začetnic priimkov sodnikov. Če je na isti dan vloženih več začetnih procesnih aktov na istem pravnem področju ali pri vnaprej določenih vrstah zadev v okviru istega pravnega področja se zadeve najprej razvrstijo po abecednem redu začetnic priimkov oziroma imen strank oziroma udeležencev zoper katere je vložen procesni akt.
105. člen Zakona o sodiščih določa, da Višje sodišče sodi oziroma odloča na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč s svojega območja in sporih o pristojnosti med okrajnimi oziroma okrožnimi sodišči s svojega območja v senatu, ki ga sestavlja en sodnik kot predsednik senata, sodnik - poročevalec in sodnik - član senata, če zakon ne določa, da sodi oziroma odloča sodnik posameznik.
Z letnim razporedom sodnikov, ki ga določi predsednik sodišča, se določi razporeditev sodnikov na sodne oddelke oziroma pravno področje in razpored sodnikov v sodne senate (156. člen Sodnega reda). Zadeve se sodnikom dodeljujejo po vrstnem redu vložitve upoštevaje abecedni vrstni red začetnic priimkov sodnikov - zakoniti sodnik (160. člen Sodnega reda). Sodnik, ki mu je zadeva dodeljena, je sodnik poročevalec.
V času razsodbe Upravnega sodišča Aleš Zalar ni bil pravosodni minister, temveč je bil minister za pravosodje dr. Lovro Šturm.
- Objavljeno
- 12. 5. 2010
- Avtor
-
- Na prepihu
-
Slavko Ziherl, podpredsednik LDS, je vplival na to, da Zori Roter, pokojni ženi Saše Baričeviča, ni bilo potrebno sodelovati na sojenju, kar je krivo za zastoj odškodninske pravde, ki jo vodi Stanislav Meglič.
- Kresnica
-
Ni res. Postopek odškodninske pravde še vedno poteka in prof. dr. Ziherl ni vplival na to, da Zori Roter ne bi bilo potrebno sodelovati v tem postopku. Prof. dr. Ziherl je napisal izvedensko mnenje o psihičnem stanju gospe Zore Roter v postopku kazenske odgovornosti, ki pa se je zaključil z njeno smrtjo. Odškodninski zahtevek gospoda Megliča s tem primerom nima nobene veze in vsi postopki tečejo dalje. Ob tem je treba povedati, da sodne izvedence odredi sodišče, kadar za ugotavljanje dejstev potrebuje strokovno znanje. Dr. Slavko Ziherl je izvedenec že 35 let in je podal okoli 900 strokovnih mnenj. Že več kot 20 let uči o izvedenstvu dodiplomske in podiplomske študente prava, 15 let pa je nosilec predmeta sodna psihiatrija na Pravni fakulteti.
Po zakonu o kazenskem postopku, ne obramba obdolženega, ne tožilstvo, ne moreta vplivati na izbiro izvedenca in se v razpravo o izvedenskem mnenju, lahko vključita šele, ko izvedenec pisno ali ustno že poda svoje mnenje. Obe strani imata po zakonu možnosti izločitve sodnega izvedenca, če dvomita o njegovi strokovnosti, objektivnosti in nepristranskosti. Naloge izvedenca v posameznem primeru določa sodišče in tudi po podanem izvedenskem mnenju, sodišče presodi ali je izvedensko mnenje sprejemljivo, strokovno neoporečno, objektivno in nepristransko. Kriva izpovedba izvedenca pa je kaznivo dejanje in je ustrezno preganjana.
Prof. dr. Ziherl je tako v primeru kazenskega postopka proti Zori Roter napisal dve izvedenski mnenji, 17. novembra 2007 in 28. junija 2008. Izvedensko mnenje dr. Ziherla je bilo drugo v navedenem primeru, saj je pred njim, druga sodna izvedenka za področje psihiatrije, napisala, da ga. Roter ni sposobna za sodelovanje na glavnih obravnavah. Sodišče je gospoda Ziherla zaprosilo, da ugotovi »ali je obdolženka zaradi svojega zdravstvenega stanja sposobna sodelovati na glavnih obravnavah kot obdolženka in v kolikor ni sposobna, naj poda mnenje o tem, koliko časa predvidoma ne bo sposobna sodelovati v kazenskem postopku.« Dr. Ziherl je, enako kot izvedenka pred njim, ugotovil, da je zdravstveno stanje Zore Roter tako, da še ni povsem sposobna sodelovati na glavni obravnavi. V nadaljevanju mnenja je zapisal, da za obdolženo predlaga, da se njeno stanje evalvira čez 6 mesecev, kajti intenzivno psihiatrično zdravljenje traja toliko časa.
Po preteku 6 mesecev, v drugem izvedenskem mnenju, je prof. dr. Ziherl ugotovil, da se obdolženka ni zdravila, kot je priporočil, zato je bilo njeno zdravstveno stanje še vedno slabo in ni omogočalo sodelovanja na glavni obravnavi. Zato je predlagal, da se po 3 mesecih ugotovi ali se je Zora Roter vključila v intenzivno psihiatrično zdravljenje. Gospa Roter je dva meseca za tem umrla.
- Objavljeno
- 12. 5. 2010
- Avtor
-
- Na prepihu
-
Katarina Kresal je po dogodkih z bulmastifi zbežala na dopust.
- Kresnica
-
Ni res. Podaljšan vikend zaradi prostega ponedeljka (8.2.) je bil dlje časa vnaprej načrtovan.
- Objavljeno
- 12. 5. 2010
- Avtor
-
- Na prepihu
-
Katarina Kresal je zaradi nepričakovanega odhoda na dopust najela zasebne varnostnike, saj se varnostna služba, ki sicer varuje ministrico, ni mogla tako hitro organizirati.
- Kresnica
-
Ni res. Niso me varovali zasebni varnostniki, temveč varnostniki Urada za varnost in zaščito, ki me vedno varujejo. Moj odhod je bil vnaprej načrtovan, celoten postopek je potekal tako kot ob vseh ostalih priložnostih.
- Objavljeno
- 12. 5. 2010
- Avtor
-
- Na prepihu
-
O dogajanju na Oražnovi ulici je bila Katarina Kresal obveščena, čeprav ne bi smela biti.
- Kresnica
-
Ni res. Kot ministrica za notranje zadeve moram biti obveščena o vseh varnostno relevantnih vprašanjih. Tako me Policija o različnih dogodkih tekoče obvešča in obvestilo o dogodkih na Oražnovi ulici se ni v ničemer razlikovalo od ostalih obvestil. Popolnoma nič nenavadnega ni bilo v tem obvestilu.
Na podlagi Zakona o državni upravi in Zakona o policiji so bila zato policiji izdana ustrezna navodila in usmeritve. Ta določajo, da Policija ministrico in državnega sekretarja tekoče in brez odlašanja - po potrebi preko SMS sporočil, telefona ali ustno - obvešča o varnostno relevantnih in potencialno odmevnih dogodkih, ki po oceni policije predstavljajo hujše in množično ogrožanje javnega reda ali o varnostnih dogodkih, pri katerih se zaradi varnostnih razmer, okoliščin dejanja, osebnih lastnosti žrtve ali storilca predvideva večji odziv javnosti. Vsebina obveščanja je osredotočena na obvestilo o dogodku in ne na operativne informacije.
- Objavljeno
- 12. 5. 2010
- Avtor
-
- Na prepihu
-
Katarina Kresal je vplivala na potek preiskave, ker je bila obveščena pred preiskovalnim sodnikom.
- Kresnica
-
Ni res. Policija me je o dogodku obvestila skladno z Usmeritvami in navodili, ki veljajo za obveščanje ministra za notranje zadeve. Sicer pa sem bila o dogodku obveščena takrat, ko so se na kraju dogodka že zbirale novinarske ekipe. O podrobnostih preiskave me policija ni obveščala, prav tako takrat, ko me je policija obvestila, nisem spraševala, ali je preiskovalni sodnik že obveščen ali ne. To ni moja pristojnost. Celoten postopek obveščanja je potekal popolnoma skladno z navodili in usmeritvami, ki veljajo za takšne primere.
Policija je najprej po prihodu na kraj dogodka poskrbela za zavarovanje ljudi in dogodka, nato pa so poklicali preiskovalnega sodnika. Ta jim je dejal, da lahko začnejo s kriminalističnim ogledom kraja.
- Objavljeno
- 12. 5. 2010
- Avtor
-
- Na prepihu
-
Dr. Sašo Baričevič je bil tudi osebni zdravnik Katarine Kresal.
- Kresnica
-
Ni res. Sašo Baričevič ni bil moj osebni zdravnik.
- Objavljeno
- 12. 5. 2010
- Avtor
-
- Na prepihu
-
Katarina Kresal ni obsodila zlorabe psov.
- Kresnica
-
Ni res. Na novinarski konferenci 17.2.2010 in v intervjuju za Žurnal sem povedala, da če se bo potrdilo, da so bili psi zlorabljeni, je to grozljivo, zavržno in nagnusno dejanje, ki ga absolutno obsojam.
- Objavljeno
- 12. 5. 2010
- Avtor